Podnebni ukrepi in bolj zdrave družbe

V zadnjih petih letih so nizozemske oblasti zgradile in odprle tri nove termoelektrarne. Pa čeprav že od leta 2013 tečejo pred sodišči postopki v primeru Urgenda zaradi neukrepanja nizozemskih oblasti in njihovega neizpolnjevanja svojih dolžnosti v luči podnebne krize. Lanska sodba vrhovnega sodišča v decembru pa je nizozemsko vlado dokončno prisilila, da je pretekli mesec predstavila ukrepe, ki ukinjajo subvencije za premog in predvidevajo ustavljanje termoelektrarn, krepitev spodbud za pozelenjevanje in manjši obseg živinoreje.

Dolžnosti oblasti, sodišča in boljši jutri

Nizozemska naj bi tako letos zaprla vsaj eno od treh na novo odprtih termoelektrarn, skupaj pa se bo njihovo delovanje zmanjšalo za 75 odstotkov. Računice, ki jih mora spoštovati politična oblast, so po sodbi vrhovnega sodišča spremenjene. Politiki morajo upoštevati podnebno krizo in posledice, ki jih imajo različne aktivnosti na okolje in podnebje. Finančni učinki pridejo kasneje - na prvem mestu je upoštevanje tega, da podnebna kriza predstavlja grožnjo tudi spoštovanju in uresničevanju človekovih pravic, zaradi česar je država zavezana k ukrepom, ki jih predvidevajo zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma.
Nizozemska vlada je že uzakonila znižanje najvišje hitrostne omejitve na avtocestah na 100 km/h, s čimer želi zmanjšati tudi količino škodljivih izpuhov, dve milijardi evrov bo namenila za nameščanje dodatnih solarnih elektrarn na strehe hiš in šol ter za druge obnovljive vire energije, prav tako je spremenila smernice za bolj trajnostno upravljanje gozdov. V letošnjem letu mora doseči zmanjšanje izpustov CO2 za 15 megaton - s tem bo dosegla obljubljene, za četrtino nižje izpuste glede na njihov obseg leta 1990. Novi ukrepi posegajo tudi v kmetijstvo, saj se znižuje število govedi in prašičev ter drugih živali za zakol, pri čemer bo vlada namenila 360 milijonov evrov za nadomestila kmetom, ki se bodo odločili slediti zastavljenim ciljem. Povečuje se tudi obseg finančnih spodbud za obnove hiš, ki bodo zmanjšale porabo energije, prav tako ukrepi zahtevajo spremembe v rabi betona. Glavni ukrep pa je postopno opuščanje in zapiranje termoelektrarn.
Aprila, med globalno pandemijo, uveljavljene nove ukrepe je nizozemska vlada predstavila kot pomembno spodbudo gospodarstvu in ključne korake za zmanjšanje onesnaženja z dušikom, zaradi katerega ji grozijo dodatne odškodninske sodbe. Ukrepi so posledica tožbe, ki jo je pred sedmimi leti vložila relativno majhna okoljevarstvena organizacija, fundacija Urgenda. Prvostopenjsko sodbo so dobili že leta 2015, a so se oblasti nanjo pritožile. V vmesnih letih se je Urgenda povezala s še 800 drugimi nizozemskimi okoljevarstvenimi organizacijami, s katerimi so pripravili nabor 54 predlogov za ukrepanje oblasti za podnebne rešitve in zmanjšanje izpustov CO2 za 17 megaton. Vlada je v sedanji paket ukrepov vključila 30 njihovih predlogov. Odvetnica pri mednarodni okoljevarstveni organizaciji ClientEarth Sophie Marjanac je dobljeno tožbo Urgende označila za pionirsko: "To je prelomni uspeh, ki lahko vodi tudi k dejanskim ukrepom na globalni ravni." Tudi direktorica Urgende Marjan Minnesma je za britanski časopis Guardian dejala, da sodba mnogim daje upanje, da je pravo lahko tudi strateško orodje za spremembe na bolje.

Mesta na kolesih

V luči tako boja zoper podnebne spremembe kot sedanje globalne pandemije koronavirusa na novo razmišljajo o svoji ureditvi tudi mesta po celem svetu. Tako se številna, tudi v Evropi, povezujejo in uvajajo ukrepe, s katerimi širijo in krepijo kolesarske mreže. Na ta način, to je dolgoročni cilj, se bo zmanjšala raba avtomobilov in zasebnih prevozov tudi v času sproščanja ukrepov, ki so zaustavili življenje družb zaradi pandemije, uvedli pa so tudi vztrajajoče nasvete, naj se ljudje ne zadržujejo v večjih skupinah, ki hitro nastanejo na javnih prevoznih sredstvih. Hkrati so raziskovalci opozorili, da beležijo višjo smrtnost med obolelimi s covidom-19 v okoljih, kjer je onesnaženost zraka večja. Bruseljske mestne oblasti so se tako odločile razširiti mrežo kolesarskih stez za približno 40 kilometrov. V Londonu so zdravstveni delavci in delavke v zadnjih tednih lahko brezplačno uporabljali električna kolesa za vožnjo po mestu, v Milanu so občinske oblasti napovedale preoblikovanje 35 kilometrov cest v kolesarske steze in pešcone. Tudi nemška mesta s spreminjanjem pravil v prometu v večji meri ščitijo kolesarje in jih ponekod postavljajo na prvo mesto med prevoznimi sredstvi.