(POGLED IZ PENZIONA) Cepivo proti prepiru

Žal nismo med narodi, o katerih je pel Prešeren.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Zdravstvene in gospodarske posledice, ki jih je povzročil koronavirus, so zagotovo težke. Mene pa ob tem vse bolj skrbi rast prepirov, ki smo jim priča na mednarodnem in domačem političnem področju, ne nazadnje pa tudi med navadnimi ljudmi; slednji se, kot kažejo statistike številnih držav, večkrat kot v prejšnjih, "običajnih" letih sprevržejo v nasilje, tudi med družinskimi člani. Zgodovina nas je naučila, da se je med državami prepir mnogokrat končal z uporabo sile.
Cepivo proti covidu-19 naj bi dobili že jeseni, ko bo tudi dokazano učinkovito - kot ta, ki jih je medicina doslej razvila proti nekoč usodnim nalezljivim boleznim - in bo dostopno vsem že prihodnje leto. Cepivo proti gospodarskim posledicam pandemije je bilo po kar dolgih prepirih pripravljeno v EU. Ali bo to cepivo za gospodarstvo tako učinkovito kot medicinsko proti virusu, pa bomo šele videli. Zagotovo je boljše kot tisto, ki je bilo uporabljeno za krizo leta 2008, vendar v gospodarstvu testiranja enostavno niso možna. V Sloveniji smo zadovoljni, saj bomo prejeli skoraj 3000 evrov nepovratnih sredstev na vsakega našega prebivalca pa še milijarde ugodnih kreditov. Toda tudi nepovratna sredstva bo treba odplačati. Vsa bo najela EU in svoj proračun zadolžila do leta 2058. Proračun pa polnimo tudi članice in s tem vsi njeni prebivalci. Skrbi lahko to, da izkušnje industrijske dobe kažejo, da se svetovne gospodarske krize pojavljajo skoraj praviloma vsakih deset let. Kako bosta svet in EU ob tej zadolženosti sposobna reševati nove, ki bodo še prišle?
Pri nas pa bo vse odvisno od tega, kako bomo sposobni najbolj smotrno uporabiti ta sredstva po pravilih, ki jih je EU predpisala. Prepiri namesto razprav z argumenti stroke in zdrave pameti, predvsem pa doseganje koristi le za svoje podpornike v gospodarstvu in vseh drugih družbenih skupinah, so postali slovenski politični vsakdan, ki ne obeta nič dobrega za uspešnost evropskega gospodarskega cepiva pri nas. Odločilni kamenček, kdo bo o teh milijardah odločal, pa bi v naši razdvojeni državi lahko bilo le 600 evrov, kolikor naj bi za hotelske storitve plačali kmetijski ministrici, in o tem bo Desus odločal v ponedeljek.
Po svetu in pri nas bi vsi mi torej potrebovali cepivo tudi proti prepirom. Pa saj ga imamo, le uporabljamo ga preredko. Imenuje se civilizacija in temelji na uzakonjenih človekovih pravicah, človeškem dostojanstvu, morali, etiki, kulturnem obnašanju. Čas pokaže, kdo je imel v prepiru prav in kdo ne, in človeška kultura in morala terjata, da ta, ki ni imel prav, to tudi prizna. Pa se to pri nas le redko dogaja. Seveda pa čas v premnogih prepirih pokaže, da noben ni imel prav in da na najboljšo rešitev nista niti pomislila. Kar pove tudi naš pregovor Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In teh tretjih je bilo pri nas, pa tudi po vsem svetu, vedno veliko preveč.
Ne nazadnje smo si sami izbrali himno, v kateri nam je Prešeren zapisal: "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan." Na žalost med temi narodi še nismo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta