V letošnjih vročih poletnih dneh, ko kar naprej beremo in slišimo o požarih, ko se skrivamo pred soncem, iščemo senco in vodo, ko že kar sanjamo o prijetni osvežitvi, pa najsi jo najdemo le pod kakšnim ventilatorjem, človek večkrat kot sicer pomisli tudi na muke, ki so jih morali doživljati preštevilni ljudje, skurjeni na grmadah. Ko sonce tako neusmiljeno pripeka in ko zagledaš v časopisu še pisanje o čarovnicah, potem začne v možganih kar vreti: vročina-ogenj-grmade-čarovnice … In sem se spomnila in spet pomislila, kaj vse bi v našem Mariboru lahko naredili, da bi bilo to naše lepo mesto še bolj privlačno. Za vse nas in za popotnike od drugod.