Resnično sem zelo vesela, ker tudi naše mesto premore grad, mi je pa zelo žal, da ga ni več na Piramidi. Rada imam namreč mesta, ki se ponašajo z zgodovinsko stavbo na griču. No, mi vsaj tak nekoč grajski grič še imamo, čeprav še vedno nismo poskrbeli, da bi bil urejen tako, kot si zasluži. Ja, neki načrti so, a kdo bi vedel, kdaj in ali sploh bodo morda uresničeni.
Sem pa zelo ponosna, ker imamo zdaj že nekaj let vzorno na novo urejen muzej v gradu sredi mestnih stavb, ob kar dveh trgih. Zares užitek se je sprehoditi po grajskih sobanah in občudovati prav vse, kar se nam tam ponuja na ogled.
Sama sem se že večkrat prepričala, da v ta naš muzej nadvse radi pridejo tudi otroci. Tudi tisti, ki še ne hodijo v šolo. Potruditi se je pač treba in jim na zanimiv način razložiti, kaj vidijo. Verjemite, ni jih malo, ki se želijo znova vrniti med vse tisto čudo, ki ga tam srečajo.
Zimske počitnice so kot nalašč, da se z otroki odpravimo na pustolovščino med grajske zidove. Ker vsi pač ne gredo sredi zime na kakšne Kanarske otoke, na Maldive, v Egipt ...
Za mnoge je velik dogodek že napasti si firbec znotraj domačega gradu. Še posebno, če gradu razen v pravljicah, še niso spoznali. Potem pa eno veliko razočaranje! Naš grad je zaprt v nedeljo in ponedeljek!
Kaj storiti zdaj, ko gledaš razočarane otroške obraze in hkrati pomisliš na turiste, ki jih prihaja v naše mesto vsako leto več, pa se prav tako čudijo pred zaprtimi vrati. Zima, ki že dolgo sploh ni več nikakršna zima, pač ne more biti izgovor za kar dva dni ponujenega dolgega nosu.
Še sreča, da imamo ne tako daleč stran, v parku, akvarij, ki zlepa ne zapre vrat v svojo razpadajočo, a vedno gostoljubno stavbo.
In sreča, da imamo ZPM-ov Dom ustvarjalnosti!