Žal mi je, da mesti, ki ju od nekdaj povezuje Drava, nista tako aktivno povezani kot nekoč. Ju je morda 400 let dolga vinska vojna odtujila do te mere, da pobot med bivšima mariborsko županjo in ptujskim županom v samostojni Sloveniji ni zadoščal za sklenitev močnega zavezništva na razgibanem družbenem, gospodarskem in političnem področju? Mesti sta se vsako po svoje razvijali in zanemarili sinergijske učinke nekdanjega sodelovanja.
Ker je poletje, se osredotočam na poletno razigranost obeh z reko povezanih mest. Maribor ima Festival Lent, Ptuj ima poletne festivale, ki jih uvaja pomladni vinski Salon Sauvignon, s sodobno likovno umetnostjo razburka Art Stays, razvname glasbena Arsana, v čarobne sanje in kruto realnost povrnejo Dnevi poezije in vina. Vsi štirje festivali prinašajo v s tisočletji zgodovine prežeto mesto vrhunske dosežke domačih in tujih vinark in vinarjev, sodobnih likovnih umetnic in umetnikov, glasbenic in glasbenikov, poetinj in poetov. Poletno noč, razprodano glasbeno poslastico za staro in mlado, je na ptujsko "betonplato" (nekdanjo tržnico) pripeljal Mladen Delin, direktor in umetniški vodja festivala Arsana. Z njo je pripeljal tudi predsednico države, ki morda kdaj sprejme še častno pokroviteljstvo nad največjim slovenskim glasbenim festivalom. To je pomembno, ker tudi politika zastriže z ušesi, morda ministrstvo za kulturo bolj radodarno odveže mošnjo zlatnikov (zdaj jim rečemo evri), zagotovo vpliva tudi na sponzorje, donatorje in druge dobrotnike, ki so pripravljeni pomagati in že leta sodelujejo s pregorelimi organizatorji festivalov.
Mariborski festival je moral letos zaradi podaljšane obnove Lenta izkoristiti druge prostore v mestu. Organizatorji festivalov na Ptuju to počno že od začetka. Nekateri so v to zaradi vsebine primorani, drugi z novimi prostori pritegnejo publiko, ki jih tja potegne radovednost, obenem pa jo na ta način spretno navdušijo za umetnost. Obiskovalcev je vedno več, ideje pa so se hote ali nehote prelile skozi vse festivale. Svojo osnovno "ponudbo" prav vsi namenjajo otroški, mladinski in odrasli publiki. Na vseh festivalih v taki ali drugačni obliki ponujajo domačo hrano ali kulinarične presežke, za vinsko ponudbo pa je že vredno iskati superlative. Salon Sauvignon je letvico zastavil dovolj visoko, da si nobeden od organizatorjev drugih festivalov ne upa ponujati cenenih vin. Kar bi seveda bila sramota v mestu, ki bo kmalu obeležilo 800 let kletarjenja, da se ne spuščamo v čase Petovione, kot je dogovorjena slovenska oblika rimskega imena Poetovio.
Bi se Maribor in Ptuj bolj ujela, če bi mesto ohranilo ime, slavo, bogastvo in pomembnost iz tistih daljnih časov? Petoviona zveni tako mogočno, pomembno, obenem pa zapeljivo in skrivnostno poetično. Arheološka raziskovanja nakazujejo na razkošno arhitekturo in razvejano gospodarsko dejavnost. Lahko si samo predstavljamo hedonistično življenje ljudi, ki so sestavljali rimske legije, utaborjene ob Dravi. So že takrat v reki iskali zrna zlata? Kako bi bilo, če bi Petoviona ob drugačnem razvoju oziroma propadu rimskega imperija postala to, kar je danes Maribor?
Mesti imata več skupnega, kot izgleda na prvi pogled. Poleg Drave predvsem močno izobražene intelektualce in vse manj izobražene politike. Na reki se lomijo moč politikov, finančni apetiti arhitektov in gradbincev ter obupna nemoč civilne družbe. Mesti sta reko dolgo skorajda zanemarjali. Na Ptuju so potrebovali tri desetletja, da so na Dravo postavili ladjo Čigra. Maribor ima ladjo s pravljičnim imenom Dravska vila. Razlika med ladjama je v tem, da Čigra lahko pluje po reki, Dravska vila pa samo do slavne mariborske brvi. Tu so mariborski premagali ptujske politike. Ni sprave.
*(Maribor versus Ptuj – Maribor proti Ptuju)
