"Že sedemdeset let živim v Mariboru, zato se zelo veselim akcije Rokenrol v vsako slovensko vas," je v sedemdesetih letih v avizu enako imenovane radijske oddaje dejala babica Damjana Ovsca, ki jo je ta urejal skupaj z Marjanom Paternostrom in Andrejem Šifrerjem. Tako kot z rokenrolom je bila prežeta s satiro in Paternoster je imel v tem slogu tudi zdravniške nasvete, na primer: "Če roke ne morete dvigniti z mize, poglejte, ali ni nanjo pribita." Noro, ne? A je zagotovo bolj sveže kot uveljavljene lajne večine zdravnikov: shujšajte, nehate kaditi in ne sekirajte se za vsako stvar. Oddaja je bila tako zelo dobra, da so jo na Radiu Ljubljana pod nujno ukinili.
Spomnil sem se je, ko se je predvolilni boj na lokalnih volitvah v Mariboru sprevrgel na najnižjo raven, na urbano/ruralno oziroma v interpretaciji ex župana in ex rektorja UM ter njenega zaslužnega profesorja dr. Alojza Križmana na purgeri/pavri. Finalna kandidata za župana, Saša Arsenovič in Franc Kangler, sta bila odličen par za takšen scenarij: Saša tenisač, Franc lovec, Arsen, ki se med drugim ponaša z vrhunsko gastronomijo, in Kangla, ki prodaja bale sena, prvi z mercedesom, drugi s traktorjem. Prvi ima več nepremičnin in gostinske lokale, tudi za petične goste, znotraj mestnega središča, v neposredni bližini Glavnega trga, drugi pa med drugim gozd, v katerem naj bi gojil divje svinje. Dvoboj je bil že sam po sebi tako absurden in duhamoren,da mi je, ko sem se spomnil omenjene radijske oddaje, prišla na misel instalacija na Glavnem trgu pred Rotovžem: tam bi postavil kokošnjak in sredi njega kup gnoja, na katerem bi se šopiril petelin. Rad poslušam petelinje petje, vsekakor raje kot predvolilni blablabla in politike nasploh, poleg tega pa bi otroci morda spoznali, da jajca nesejo kure in ne raznorazni supermarketi, ki z vseh strani okupirajo mesto.
Kot veste, je zmagal mestni Arsenovič; bilo mi je vseeno, ker nisem imel svojega favorita. Pri meni je novi župan hitro dobil nekaj pozitivnih točk po sestanku s poslanci Kluba 7, ker se je zavzel tudi za vzpostavitev nadzornega sveta Dravskih elektrarn in še posebej ker se bodo skupaj zavzemali za preselitev sedeža holdinga slovenskega elektrogospodarstva v Maribor, ki ga dejansko financira. Še dan pred tem sem zastrigel z ušesi, ko je župan v intervjuju v Studiu City izjavil, da namerava čez Dravo zgraditi štiri nove mostove. To izjavo sem najprej pripisal razumljivi zmedenosti pod pezo besed, ki jih kot zloglasni vulkan Krakatav običajno bruha voditelj Marcel Štefančič jr. Pa tudi sicer: mar ni že Franc Kangler obljubljal nekakšnega Manhattna na desnem bregu Drave, nekje med Taborom in Pobrežjem? A se je hitro pokazalo, da misli Saša Arsenovič s svojo ekipo z mostovi presneto resno. Večer je obširno razgrnil celotno zamisel in delno bi se z enim mostom in eno brvjo celo strinjal. A v resnici je pomen mostogradnje razkril že naslov članka: Starega bi za promet zaprli. Izražena je bila tudi ambicija, da bi Stari most postal nekaj takega, kar je v Pragi Karlov most. Še najmanj mi je jasno, kako lahko postane neki most kar tako znameniti Karlov most, zlasti če veš, kaj vse je na obeh straneh Vltave ob tem mostu. In tako se tudi razkrije namera, da bi za promet zaprt tako začetek Koroške ceste kot Glavni trg v celoti, razen njegovega podzemlja, kjer načrtujejo garažo. Za take posege se je ustalila fraza, da je treba mesto vrniti ljudem. Kdo so ti ljudje, ni znano ali celo definirano, je pa jasno, da si v hipu, ko sedeš v avto, iz kategorije ljudi izključen. Pa tudi sicer bi bil to velikanski poseg v jedro levega brega urbanistično (in s tem prometno) docela zanemarjenega Maribora. Težko je reči, kaj vse bi nam prinesel, bi pa zagotovo povečal vrednost nepremičnin novega župana Aleksandra Saša Arsenoviča. Pa smo že takoj na začetku pri tistem, na kar so v zvezi z njim opozarjali že ob vložitvi njegove kandidature: pri konfliktu interesov. Pozor: županu ne očitam sebičnih namenov in nočem namigovati na kaj takega!
"Navsezadnje bi lahko atraktivno razpeli most tudi od Rožmarina prek spomenika kugi do starega Kopra," se je v Večerovi rubriki Pisma bralcev pošalil pesnik Miroslav Slana – Miros. Torej most med najbolj znanima Arsenovičevima gostinskima lokaloma; drugi se zdaj ne imenuje več Koper, temveč bodisi zaradi nedomiselnosti bodisi zaradi pretencioznosti – Maribor. Da se le ne bi tisti most čez kužno znamenje imenoval Most vzdihljajev …
