Tako smo narejeni in prepričani smo, da imamo do tega pravico. Tudi tisti ali pa zlasti tisti, ki ne gredo na volišče. Ker so tako ali tako, kot pravijo, vsi isti. Ne gre jim zameriti, takšne so pač izkušnje, pa če prideš na oblast s srcom ali s klobukom.
Moj prvi jutranji pogled je ograja Ljudskega vrta oziroma že leta jumbo plakati na njej, tako da sploh več ne zaznavam, koga ali kaj reklamirajo. Sem pa opazila pred volitvami najprej (še) aktualnega župana, tokrat brez klobuka, kot da mu je za začetek odneslo njegov zaščitni znak, potem je po prvem krogu odneslo še njega, naslednjih 14 dni pa mi je sedanji zmagovalec že zjutraj začel obljubljati, da bo naredil vse za Maribor, ki bo poslej Maribor za vse. Tistega vmesnega kandidata, ki je vnesel v tekmo vihar in je – čeprav je zanj zastavil svoje rektorske insignije šopek nekdanjih rektorjev Univerze Maribor – dobil rahlo klofuto (klofuta je pa, pravijo, odgovor iz prve roke …), pod moje okno ni bilo. Ko bodo še novega župana, ki skozi gole veje drevesa še vedno zre vame, spraskali z ograje in se bo preselil v občinsko palačo, bo nasproti mojega okna spet živi dolgčas (čeprav bi naj bil dolgčas bolj mrtev kot živ, ne?), jumbo plakat A1 me že seznanja, da spreminjajo pravila poslovne varnosti, drug plakat me vabi na advent v Zagreb, tretji ozavešča, da se vsaka četrta ženska v Sloveniji zaleti v vrata … Mrtvi dolgčas!
Tisti, ki zremo iz penzije, se še spomnimo ali pa so nam davno tega povedali, da je nekoč krasni belolasi gospod Branko Rudolf rekel, da je Maribor ponosno purgarsko mesto, malo kičasto, vendar zelo zanimivo. Purgarsko? Morda že zdavnaj nekoč, a kičasto? To naj bi namreč pomenilo, da je skrbno urejeno, ne glede na okus. Načičkano? Urejeno? Predsednik Turistične zveze Slovenije je nekega davnega davnega leta izročil mariborskemu županu priznanje za najlepše urejeno mesto. Za Maribor. Če se taka priznanja niso podeljevala po ključu, že mora biti nekaj na tem, sem razmišljala in mesto kritično in pozorno opazovala, z drugimi očmi. In nisem bila nič zadovoljna. Očitno nisva hodila po istih poteh. Takrat sem menila, da gospoda Rožiča pač niso peljali po Koroški med Glavnim in Vodnikovim trgom. In če bi ga danes? Se je na Koroški kaj spremenilo, razen da so postavili ovire za promet? Hiše so še bolj propadle, tudi s plankami so zabite, vse je isto ali še slabše razen vzorno urejenega Maribora, bivše gostilne Koper. (Ne lezem nikamor novemu županu, mi ni treba, sem v penziji.) Skeptiki po njegovi izvolitvi pravijo, ja, najprej bo poskrbel, da bo zaprl Koroško, da mimo njegovega Maribora ne bo prometa, jaz pa pravim: Naj jo zapre, nad Koroško je do Piramide in Kalvarije še petnajst ulic, pod Koroško do Drave pa še deset, tako da se v tem razkošju promet res lahko prerazporedi. Kajne? Maribor za vse Maribor, je na plakatu. Na plakatu.
Nekoč sta revija Mariborčan in RTS organizirala neki forum z vprašanjem, kakšen bo Maribor leta 2010, "vizionarji" so pa ponavljali stare mantre, da je v mestu preveč ovir za uresničitev kateregakoli projekta (je danes drugače?), da je stanje duha v mestu negativno (je danes drugače?), da se vse dogaja prepočasi (je danes drugače?), da je Univerza preveč obrnjena vase (je danes drugače?), da se največji potencial skriva v ljudeh. Pomislite, v ljudeh!
P. S. Za začetek bi bilo kar v redu, če bi se velik potencial skrival v novem županu in bi ga v koncentričnih krogih širil okrog sebe. Da bi začeli dohitevati druga slovenska mesta. Saj se ni treba takoj primerjati z Ljubljano, ki je svetlobno leto pred nami, oglejte si Celje …
