Tudi če upoštevam vročino kot vzrok za to, da smo vsak dan bolj leni in da iščemo le še osvežitev (senco in vodo), si ne morem kaj, da ne bi z obžalovanjem gledala vsak dan novih pogruntavščin, ki človeku pomagajo pozabljati, zakaj so mu zrasle noge. Ja, kljub vsemu trudu, da bi se zavedli, kako pomembna sta za naše zdravje gibanje in vračanje k naravi, se moramo zdaj že nekaj časa na pločnikih in cestah izogibati še skirojem. Ob tem je še najbolj žalostno, da vedno več mladih, ki vsaj za nekaj časa vstanejo od računalnikov ali pospravijo telefone v žep, oddirjajo, kamorkoli pač, na električnih skirojih.
Ja, kar poglejte naokoli in videli boste, da zares dirjajo. A to še ni vse! Na enem skiroju sta velikokrat celo dva, seveda največkrat brez zaščitnih čelad. Najbolj žalostno je, za njimi z nepremišljenostjo vse prevečkrat ne zaostajajo niti odrasli. Kaže, da zdaj tudi veliko tistih, ki so do pojava teh skirojev po opravkih odpravili peš ali z mestnimi avtobusi, raje veselo dirja naokoli s temi očitno vedno bolj priljubljenimi rezervnimi nogami. O tem, koliko jih je tudi s skiroji že oddirjalo v smrt, raje ne razmišljam več. In tudi ne verjamem, da se bo kmalu kaj spremenilo na bolje. Prej na slabše. Človeka pač zlepa nič ne izuči. O tem se lahko prepričamo vsak dan znova. Dovolj je že, da pogledamo novice na TV ali vklopimo radio, pa bomo kar naprej deležni poročil o vojnah, pobijanju, nesrečah …
Pravzaprav me je že strah, da bomo nekega lepega dne kljub vsem kolesom, ki so na voljo v našem mestu, in kljub sloganu Vsi na kolo za zdravo telo! kar naenkrat slišali Vsi na skiro, kako hitro bo! Res se mi vsak dan bolj toži po časih, ko je bilo kolo pravo bogastvo. Otroci smo se skoraj vsi naučili voziti s “sposojenim” kolesom na dvoriščih. Običajno je bilo to moško kolo, s katerim se je kakšen možakar pripeljal h komu na obisk ali po opravkih, pa ga ni zaklenil. En, dva, tri smo organizirali stražo, potem pa vsi po vrsti v šolo vožnje pod “štango”. Premajhni smo bili za tista velika kolesa, ne spomnim se niti enega od vrstnikov, ki bi bil dovolj velik za običajno vrtenje pedal.
Vse kaže, da bomo zaradi teh norih voženj s skiroji spet poslušali o akcijah za varno vožnjo z njimi v prometu, medtem ko še vedno nismo dovolj previdni in pametni niti, ko smo na motorjih ali za volani avtomobilov. Pač še ena težava več, ki jo bomo reševali in kdo ve kdaj rešili. Če verjamete ali ne, prav nič me ne bi presenetilo, če bi doživela še kavč, na katerem bi se polenjeni človek vozil okoli vogala, na primer na sladoled.
