(POGLED IZ PENZIONA) Obesil se bom

Država obljublja dolgotrajno oskrbo starejših, v domovih pa ni postelj niti za kratkotrajno oskrbo. Pravzaprav niso problem postelje, problem je kronično pomanjkanje kadra na vseh ravneh.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Prazne postelje v domovih za starejše in na tisoče čakajočih. Država obljublja dolgotrajno oskrbo starejših, v domovih pa ni postelj niti za kratkotrajno oskrbo. Pravzaprav niso problem postelje, problem je kronično pomanjkanje kadra na vseh ravneh. Stiske čakajočih in njihovih svojcev pa iz dneva v dan, iz ure v uro vse večje. Še posebej tistih, ki skrbijo za obolele z demenco.

Dedek, ki zaradi demence ne sme več voziti avtomobila, je vnuka, ki mu drugače kot z odvzemom vozniškega dovoljenja in ključev avtomobila nista mogla preprečiti vožnje, ozmerjal z barabama. Zagrozil je, da bo avtomobil zažgal in se obesil.

Svojci obolelih za demenco se ne zavedajo, kako stresno živijo dan in noč, brez premora. Ker nočejo obremenjevati zaposlenih otrok in njihovih družin, molčijo o svojem trpljenju. Ne povedo, da so na koncu z močmi, da ne zmorejo več, da ne vidijo rešitve … Šele poskus samomora mame, ki je skrbela za očeta, je potomcem odprl oči.

Strah in obup se v tiste, ki skrbijo za svojca, zajedata počasi. Običajno se šele takrat, ko se zaradi izčrpanosti sesujejo, odločijo za selitev v dom. Četudi imajo prošnjo tam že lep čas, odločitev zaradi različnih razlogov odlagajo. Dokler ne gre več. Izkušnje svojcev so podobne, zato so skupine za samopomoč zlata vredne. Odkritosrčne pripovedi o nemoči, neznosni bolečini, ki zadenejo v srce, solze in smeh, lepi spomini, ki ohranjajo podobo mame, očeta, sestre, brata, tete, sosede iz časov, ko so bili zdravi, nasveti, kako ukrepati, koga vprašati v tem vse bolj digitaliziranem svetu. Kaj storiti, ko svojci ne morejo dvigniti niti pošte, kaj šele denarja, prodati avta, hiše? Centri za socialno delo niso več pristojni, ampak sodišča. Ne bom se spuščala v opis postopkov, dragih taks itd.

(Pre)mnoge skrbi, da jih bodo stare in onemogle negovale migrantke s Filipinov, Tajske, iz Nepala, Bosne … Ker ni Slovenk, ki bi to počele? Srečni bomo, če bodo sploh hotele priti v Slovenijo in delati za manj kot minimalno plačo to, kar za mnoge starejše doma (brez plačila) počno svojci. Četudi marsikje zato, da bo ostalo dovolj dediščine za delitev med sprtimi potomci.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta