(POGLED IZ PENZIONA) Gneča pred koritom

Dajte no, ne plahtajte nas več, gre le za r… kandidatov, za bajno plačane službe.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Drago Senica

Velika noč ali festival holesterola, kot jo je duhovito označil Španec, živeč v Mariboru, je mimo, mimo je božji čas (saj se menda strinjamo, da je to verski praznik, ne pa poganski praznik pomladi …), moj spomin pa skoči v tak čas v otroštvu, čeprav doma pač nismo pirhali, kako so fantje streljali piksne s karbidom, kako mi je bilo všeč, ko je brat pljunil na karbid in je tako fino zacvrčalo … No, to je bil le utrinek, mi smo pa spet v resničnostnem šovu. Med bombami, ruševinami, lakoto, pokoli. Spet smo sredi grožnje, ki jo pomeni pobesnelo oboroževanje, in asistiramo pri pobijanju. Kje je tista golobica z oljčno vejico, ki simbolizira mir, zmago, (tudi) konec spora med sprtimi narodi? V možgane se mi je kot klin zarila pesem Ervina Fritza, ki se začne tako: Bog je, a na odsoten način,/ko se je umaknil, je pustil listek: “Pridem takoj,/oziroma pride moj Sin. Adam, pohleven bodi, sicer bo joj!” In bil je joj in je še vedno joj … Včasih prav zares pomislim, da komu z oljčno vejico med zobmi pride na misel, da je naš planet preobljuden, pa reče, dajmo ga malo razredčit, tu se več ne da dihati …

In kaj v resnici pomeni tisti “nikoli več”, nikoli več vojne, ki ne manjka v nobenem govoru, na nobeni proslavi? Saj vidite: nič. Še vedno “lajajo, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo”. Samo, da to zdaj laja neka druga generacija. Gremo v Bruselj uredit stvari! Pred bruseljskim koritom se že prerivajo. Pravzaprav bi morala biti ganjena, ko vidim, kdo vse se je pripravljen žrtvovati zame, za mojo blaginjo, za domovino, za mir. Dajte no, ne plahtajte nas več, gre le za r… kandidatov, za bajno plačane službe. Zdaj je čas, da se odločite, kdo bo šel v Bruselj po vaše milijone, potem pa pozabite, zakaj ste ga obkrožili, kot bo on že v letalu pozabil na vas … Bom šla na volitve? Bom, da se bodo omastili tudi tisti moje barve.

P. S. Na tem častnem mestu je čestitka Dragu Senici - Piju za 90 let in za priznanje. In še moj spomin, kako je redno prihajal v našo redakcijo k Branku Senici - Bončiju (dve Senici sta že majhna jata) na kak posvet, preden je v roke vzel svinčnik za karikaturo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta