Čeprav mineva ta mesec od moje upokojitve natančno 15 let, me pri snovanju Pogleda iz penziona še vedno vodi težnja po aktualnosti. Če že ne "včeraj, danes, jutri", pa vsaj "ta teden". Torej bi se v pričakovanju jutrišnje volilne nedelje moral razpisati o letošnji razgibani predvolilni kampanji in negotovem izidu prvega kroga. Sploh če omenim, da sem bil vodja (nagrajenega) projekta Volitve 1990 in da sem osebno vodil odločilno soočenje Kučan - Pučnik. Ampak pri propagiranju pravega kandidata me omejujejo zakonska določila o volilnem molku. Seveda bi lahko marsikaj razkril tudi o dogajanju na nacionalki, kjer sem (z veseljem) odgaral polovico delovne dobe. Še posebej če se zgrozim nad neprofesionalnostjo naslednikov – z izjemo urednice Tednika. Toda prav prejšnji teden je Petra Lesjak Tušek že napisala: "Brezsramno pustošenje po RTVS." Podpišem.
Kljub nekajtedenski odmaknjenosti sem se odločil za osebno izpoved, za opis strmega padca iz raja v pekel – kot je nakazan v naslovu. Seveda gre za navidezen, filmski raj in za duševne peklenske muke.
Piran, kjer preživljam pokoj, je bil nekdaj uveljavljeno filmsko mesto. Od 50-ih do 70-ih let prejšnjega stoletja so v njem posneli več kot 50 filmov. Domačih in tujih, od pogrošnih, a dobičkanosnih koprodukcij do umetnin z vrhunsko igralsko zasedbo. Med letošnjim tednom evropske kulturne dediščine je na to svetlo obdobje spomnilo društvo Anbot. In prav v tem času se je začelo šušljati, da bo spletna platforma Netflix začela v Piranu snemati visokoproračunski akcijski triler Our Man from Jersey/Naš človek iz Jerseyja. V naslovni vlogi Mark Wahlberg, ob njem oskarjevca Halle Berry in J. K. Simmons. Vse drugo je bila skrivnost, saj so bili vsi vpleteni zavezani k strogi molčečnosti. Da jo prebijem, je bil glavni motiv, ko sem se s številko 904 prijavil na razpis za statiste. In bil sem sprejet. Za 80 evrov na snemalni dan sem bil po 12 ur na voljo za vlogo Crowd (torej množica) Piran 2U 09–19, karkoli že to pomeni. Ampak že prvi dan so me potegnili iz množice. "Mister Hemingway, vi boste sedeli tukaj," je dejal asistent pomočnika režiserja, verjetno pod vtisom slamnika in značilno pristrižene brade. Odkazal mi je stol ob vogalni kavarniški mizi, tik ob predvideni črti bega "Jamesa Bonda iz delavskega razreda", kot so vlogo Marka Wahlberga označili filmski poznavalci. In te prizore bega pa divje vožnje zasledujočega avtomobila po terasi na Punti in motorista, ki besno kosi z brzostrelko, smo snemali ves dan, do večera. Z vlogo "Hemingwaya" sem bil precej zaznamovan, zato sem pričakoval, da me bodo zavrgli kot odcejeno limono. A presenetili so me s ponudbo za tri dodatne snemalne dni. "Z veseljem, če mi bo le zdravje dopuščalo," sem odgovoril. Že po prvem dnevu snemanja v poletni opravi sem začutil, da sem se podhladil. Drugi dan sem imel rahlo zvišano temperaturo, tretji dan sem bil že pri osebni zdravnici, ki mi je prepisala antibiotik. Ko je kljub temu termometer dva dni kazal 39,5 stopinje Celzija in ko sem zamenjal 20 prepotenih majic, sem postal pacient 498.300.
To številko so mi dodelili, ko so me v Splošno bolnišnico Izola sprejeli "zaradi akutne respiracijske insuficience ob prebolevanju covid okužbe". Teden dni pred tem, ob začetku filmskega snemanja, so nas vse testirali in takrat sem bil negativen. Zdaj so mi snemali pljuča, in ko so opravili vse mogoče teste, so ugotovili "bakterijsko superokužbo". Za prve dni se niti ne zavedam, kako so mi minevali. Ostaja dejstvo, da je bila terapija ustrezna. Hvala zdravnikom in drugemu zdravstvenemu in negovalnemu osebju, da so me sorazmerno hitro "spravili k sebi". Od začetnega 60-odstotnega dovajanja kisika so postopoma prešli na 30-odstotno. Ko so mi masko s kisikom sneli, sem začutil dokončno olajšanje. Zaradi nje in infuzij na obeh rokah ter žičk z različnimi senzorji na trebuhu sem se počutil kot ujetnik bolniške postelje. Poleg tega sem bil prisiljen v hrbtno lego, čeprav praviloma spim na bokih. Tako se mi v neskončnost niso vlekle samo ure, ampak tudi minute. Zaspal nisem niti za trenutek. Ob reklu "Na koncu bo vse dobro" me je obletavala misel: "Pa ne, da je že konec?" Za zdaj je konec samo te kolumne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
