Izjemni uspehi naših športnikov so bili v teh kriznih časih res tisti element, ki nas je odvrnil od stalnega razmišljanja in skrbi, kaj vse nas čaka v tretji jeseni in zimi s korono in krizo, ki jo povzroča ruski napad na Ukrajino in pomanjkanje energentov kot njena posledica - ter zaradi tega vedno višja inflacija in upadanje gospodarske rasti. Veselili smo se petega naslova našega svetovnega prvaka v motokrosu Tima Gajserja, zmag najboljše plezalke na svetu Janje Garnbret, izjemnih dolžin diska, ki ga je metal Kristjan Čeh, in zmag, ki jih je s tem dosegel. In še bi lahko našteval - od veslačev in veslačic na divjih vodah do kolesarjev, v zadnjih tednih pa seveda odbojkarjev in košarkarjev. Vse to nam je potrdilo, da smo res svetovna športna velesila, glede na to, da nas je le malo več kot dva milijona prebivalcev Slovenije.
Potem pa sem zasledil še en rekord, ki me je pretresel: smo na evropskem vrhu po številu okužb s korono na sto tisoč prebivalcev, pa se jesen še ni niti prav začela, v javnosti pa je, po moje, vse premalo odmeval. Verjetno je posledica številnih druženj v sončnem in rekordno vročem poletju, ki se, kot kažejo meteorološke napovedi, prav ta vikend končuje. Da ta negativni rekord premagamo, bi morali biti Slovenci v boju z virusom enako enotni, kot smo pri podpori našim športnikom. Do zdaj nismo bili in posledice so tu, številke pa vsak dan še naraščajo.
In če se res že približujejo prve jutranje slane, bodo potrebe po ogrevanju še zaostrile pomanjkanje in cene energentov. In tudi tu lahko vsak sam kaj stori. V moji generaciji smo otroštvo in mladost preživljali v stanovanjih brez centralnega ogrevanja, ko je bil to le štedilnik na premog in drva v kuhinji, morda še kakšna lončena peč v spalnici. Ponoči, ko se ni dalo več kuriti, se je pač bilo treba poleg odeje pokriti še s "tuhno", dneve pa preživeti z debelimi puloverji. Zato bi bilo prav, da vsak od nas premisli, kakšno temperaturo potrebuje v svojem domovanju, v javnih prostorih bo omejena na okoli 18 ali 19 stopinj že v številnih evropskih državah, to smo pa sposobni tudi sami. Pa ne le zaradi nižjih položnic, ampak da s tem pomagamo državi, da lažje rešuje to energetsko krizo, ne nazadnje pa storimo s tem nekaj dobrega tudi za okolje.
Še najbolj me ob tem skrbi,da bodo vsi državni ukrepi, ki bodo nujni, tako kot v zadnjih dveh zimah, ponovno vzpodbudili vse bolj krut politični prepir. Ta se je takrat končal z javnimi protesti in nasiljem na ulicah, prepir pa se je vsaj v letošnjem letu zmanjšal in bolj kultiviral. Ga pa je vedno več v družinskih okoljih in se je že prevečkrat sprevrgel v nasilje. Tudi da to preprečimo, ima pomembno vlogo čisto vsak posameznik v krogu družine, znancev in prijateljev.
Prepričan sem, da nam bodo pri pozitivnem vzdušju, ki ga potrebujemo, ponovno pomagali izjemni uspehi naših zimskih športnikov tako v alpskih kot nordijskih disciplinah, še posebej pa, če se bo to zgodilo na svetovnem prvenstvu v Planici. Tako kot športniki za svoje uspehe mora tudi vsak sam storiti vse, kar zmore, da vse krize in težave, ki nas čakajo, čim prej in z najmanjšimi posledicami prebrodimo. In da si s tem priborimo mesto med boljšimi evropskimi državami. Če zmoremo v športu, smo to sposobni doseči tudi na drugih področjih. Le razvijati jih moramo tako uspešno, kot so to sposobne naše športne zveze, stroka in trenerji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
