Če kdaj, je med svečnico in pepelnično sredo čas za veseljačenje, prenajedanje, opijanje, norenje, norčevanje in maščevanje. Slednjega sicer ne počnemo z ognjem in mečem, bili pa so časi, ko so pust možje izkoristili tudi za medsebojne obračune. Miheličev Mrtvi kurent ne razkriva, da je njegovo smrt povzročil zastoj srca. Ljudski glas, ki seže v deveto vas, pa je širil zgodbe o pretepih in "štihanju" med koranti. Nekdaj so si korantovo opravo, podedovano po očetu, morda tudi stricu brez moškega potomca, smeli nadeti le neporočeni moški. Mnogi niso vedeli, kdo se skriva pod masko, saj je koranti niso sneli v javnosti. Njihovi pohodi se niso končali, potem ko so odružili pod okni izbrank, četudi vse niso vedele, kateremu med njimi je katera od njih ogrela srce. Bolj napeto je postalo, ko se je fant zaljubil v dekle iz druge vasi in obratno. Marsikateri korant je v času fašenka pod kožuhom skrival tudi nož. Zaljubljenci in srboriteži so se pogosto stepli zaradi deklet. Marsikateri jo je odnesel s kar hudimi ranami, najbolj zaljubljeni pa so pustne pretepe končali na ohceti s svojo izbranko iz sosednje vasi.
Koranti so vse pogosteje zahajali tudi na Ptuj, kjer so jih predvsem deca s strahom, radovednostjo in radostjo sprejeli. Nikoli niso sneli mask na ulici ali v gostilni, skrili so se v veže starih meščanskih hiš in tam popili podarjeno pijačo. Marsikaterega so maligani podžgali k divjemu skakanju in lepega dne se je zgodilo, da je tudi na Ptuju prišlo do verjêke – prepovedali so jim namreč vstop v edini mestni hotel. Takrat so se ljudje zgražali nad prepovedjo, v hotelu pa so se branili, da pijani koranti nadlegujejo goste in razbijajo inventar. Spor so zgladili brez pretepa, mediji in večina javnosti so se postavili v bran korantom. Z leti koranti niso bili več samo neporočeni fantje, v opravo je začelo lesti vse – od poročenih in ločenih mož in žena do otrok in deklet.
Tudi ptujsko Kurentovanje s karnevalom so občasno pretresale verjêke, najbolj ostra leta 1992. Markovčani so sklenili, da fašenka ne bodo imeli na pustni torek, temveč na pustno nedeljo ob isti uri kot Ptuj Kurentovanje. Na podeželju so pustne šeme od nekdaj hodile od hiše do hiše, želele dobro letino, zdravja družini in živini v hlevu. Za obhode so si vzeli čas tako šeme kot gospodarji in gospodinje. Vsaka šema je bila dobrodošla, vsak obiskovalec tudi, jedače in pijače je bilo pri vsaki hiši za vse, ki so prišli z dobrimi nameni in se jim nikamor ne mudi. Tako je v Markovcih še vedno na pustno soboto pred nedeljskim Kurentovanjem na Ptuju. Letos imajo verjêko prav v Markovcih. Ljudi je razkurila odločitev organizatorjev fašenka, da bodo pot povorke obrnili – namesto v Zabovcih naj bi se začela pred občinsko hišo. Menda so obiskovalci fašenka nezadovoljni, ker predolgo čakajo, da se mimo njih sprehodi pisana množica našemljenih in razigranih ljudi, ki se predajajo radostim sodobnih in prastarih pustnih običajev. Se zgodi, da kakšna šema ali cela skupina kar obsedi in se nikamor ne premakne, tudi to je čar fašenka. Obiskovalci naj si vzamejo čas in se aktivno vključijo v fašenk, bi lahko bilo navodilo organizatorjev, ki pa na to očitno niso niti pomislili. Fašenk ni karneval, opozarjajo nasprotniki napovedanih sprememb. Kdo bo zmagal v tej pustni verjêki, bomo videli v soboto, 10. februarja. Stavim, da koranti, orači, ruse, piceki, kokotiči, vile, medvedi, pokači, kopjaši … fašenk!
Verjêka, verjaka, vereka – prepir
