Gregor Grosman
"Vesoljska obleka je v bistvu samozadostno bivalno okolje," je izjavil Don Barker, vodja oddelka za arhitekturno zasnovo vesoljskih oblek pri Nasi. V videoposnetku, ki ga je objavila ameriška vesoljska agencija, skafander opisuje kot mini vesoljsko plovilo, ki je tesno ovito okoli človeškega telesa in mu pomaga preživeti v človeku najbolj sovražnem okolju - vesolju. Namen videa je izpostaviti glavne izzive, s katerimi se Nasini strokovnjaki in njihovi partnerji srečujejo pri oblikovanju naslednje generacije vesoljske obleke. Z njo naj bi opremili astronavte na prihodnjih misijah na Luno in tudi dlje časa trajajočih ekspedicijah na Mars, ki naj bi stekle po letu 2030.
Ko je govor o misiji na Luno, tehnike najbolj skrbi zadostna zaščita astronavta pred nevarnim prahom, hkrati pa mora biti skafander oblikovan tako, da bo oseba v njem dovolj gibčna in zmožna izpolnjevati vsakdanja opravila. "Ko je vaše preživetje odvisno od dobrega tesnjenja in brezhibnih tkanin, je prah zelo pomembna stvar," so v videu povedali strokovnjaki Nase. Barker izpostavlja, da je lunin prah povsem drugačen od tega, ki ga poznamo na Zemlji. "Lunin regolit je videti, kot da je drobnozrnat material, ko vidite na slikah v njem odtise Apollovih škornjev. Toda ob podrobnejšem pogledu se vidijo različne oblike kamnin, podobne zdrobljenemu steklu, ki so vidne šele pod mikroskopom. Tako majhni delci pa pridejo v vse, in ja, ti drobci lahko poškodujejo tkanine," razlaga Barker. Regolit je rahla, heterogena plast materiala, ki se nalaga na izpostavljeni površini kamnin. Skalna podlaga prepereva zaradi izpostavljenosti "vremenskim" razmeram blizu površja ali na njem.
Nasa opominja, da so astronavti misij Apollo pred petdesetimi leti potrebovali zaščitna oblačila, ki so morala vzdržati zgolj nekaj kratkih sprehodov po površju Lune. Prihodnje načrtovane misije bodo zahtevale, da na površju preživijo več časa. Še posebej tiste na Mars bodo lahko trajale tudi več let namesto nekaj tednov.
Med možnimi rešitvami za zaščito pred mikroskopskimi delci prahu razvijalci omenjajo dodatno zaščitno plast, govor pa je tudi o tem, da bi bila zunanja plast obleke pod električno napetostjo, ki bi odbijala prah. Pri tem pa se razvoj nikakor ne ustavlja. Nasa je prejšnji mesec z dvema podjetjema sklenila pogodbo za izdelavo vesoljskih oblek za astronavte. Gre za družbo Axiom Space s sedežem v Teksasu in Collins Aerospace, ki ima sedež v zvezni državi Severna Karolina.
Slednja sodeluje z Oceaneeringom in ILC Dover, ki sta oblikovala vesoljsko obleko, ki so jo uporabljali lunarni astronavti pred petimi desetletji, pa tudi skafandre, ki jih za vesoljske sprehode po zunanjosti Mednarodne vesoljske postaje (ISS) v zadnjem obdobju uporabljajo astronavti, navaja spletni medij Digital Trends. Tudi novo zasnovane vesoljske obleke bodo uporabili za potrebe vesoljskih sprehodov okoli ISS, bolj pomembno kot to pa naj bi bile nared pravočasno za misijo Artemis III. Po trenutnih načrtih naj bi leta 2025 na površju Lune pristala prva ženska in prvi nebelopolti astronavt.
Pomembna novica je tudi, da je satelit velikosti mikrovalovne pečice pred nekaj dnevi uspešno zapustil Zemljino orbito in je na poti proti Luni. Nasa ga potrebuje, če želi na površino Lune znova pripeljati astronavte. Satelit Capstone je v vesolje ponesla majhna raketa Electron družbe Rocket Lab, vzlet je bil na Novi Zelandiji, štiri mesece pa bo trajala njegova pot do cilja. Povsem brez težav sicer ni šlo. Manjši zaplet se je pojavil s prekinitvijo komunikacije s satelitom, ko je ta zapustil orbito, vendar je strokovnjakom uspelo znova vzpostaviti povezavo s 25 kilogramov težkim satelitom. Pri Nasi so za Space.com tudi povedali, da so bili na morebiten izpad pripravljeni, zagotovili so dovolj goriva, da bi lahko izpad trajal tudi več dni.
Polet so pri Nasi zasnovali tako, da porabi čim manj energije, v novo dobo vesoljskih raziskovanj pa so pri ameriški vesoljski agenciji vložili že 32,7 milijona dolarjev, piše Associated Press. Capstone bo več mesecev na Zemljo pošiljal najrazličnejše podatke, v prihodnosti pa želijo pri Nasi v orbiti urediti tudi vesoljsko postajo Gateway, s katere se bodo astronavti misij Artemis spuščali na površje Lune.
