Glorija Lorenci
22. september 1969
Vesela jesen je bila vesela
Ta teden sploh ni bilo težko ugotoviti, kaj dela večina Mariborčanov čez soboto in nedeljo. Bili so na Veseli jeseni. Polne stojnice trgovskih podjetij in obrtnikov ter nekaterih tovarn v dvoranah, dolga vrsta stojnic, obloženih s kičem v zabaviščnem parku, gneča v pivski dvorani in ob mizah na prostem, hreščanje zvočnikov in vrvež okoli različnih strelišč, avtomatov, vrtiljakov in živalskih vrtov; ponovitev slike z vsakoletne največje mariborske prireditve.
Za sedaj še nimamo številk, koliko hektolitrov so Mariborčani in gostje od blizu in daleč popili piva, koliko piščancev je moralo dati svoje mlado življenje in koliko so trgovci prodali blaga.
Vsekakor je bilo te dni v Mariboru precej nemško govorečih ljudi; čistilno sredstvo za avtomobile je neko dekle prodajalo samo v nemščini. Tudi mikavnosti ni primanjkovalo. Najmanjša opica na svetu, ki se je rodila prav v Mariboru nalašč zato, da bi jo Mariborčani lahko videli, kača dolga pet metrov, težka 60 kilogramov in stara 250 let, in zagotovljeno žive še vse ostale živali, ki so bile narisane ob vhodu v živalska vrtova.
Trumoma so ljudje drli v šotor, da bi lahko videli glavo ženske, ki žveči žvečilni gumi, se hrani s sadnimi sokovi in prerokuje bodočnost. Ciklostiran horoskop, za katerega ne vemo, kako ga je mogla vilinska glava brez rok, nog in trupa razmnožiti, je veljal kar dva dinarja. V glavnem pa je bilo na Veseli jeseni vsak dan veselo in okoliški prebivalci so bili zelo veseli brezplačnih koncertov priznanih pevcev v poznih nočnih urah.
23. september 1969
Svizci že piskajo po Savinjskih Alpah
Na Komnu pri Ljubnem in na Smrekovcu imajo že dva meseca povsem nove prebivalce živalskega rodu - majhne svizce. Celjska lovska zveza je dobila svizce iz doline Val d'Aosta v Italiji. Dogovor je takšen, da pošljejo Celjani svojim italijanskim kolegom 20 živih srn, zanje pa dobijo 80 svizcev.
/.../ Italijani so prvo pošiljko svizcev poslali v juniju, druge pa bodo še poslali. Naši lovci bodo srnjad poslali letos novembra.
V prvi pošiljki so dobili 23 svizcev. Naši lovci so jim že prej izkopali rove in nato vanje spustili živalce. Svizci pa s temi "stanovanji" očitno niso bili zadovoljni. Izkopali so si namreč nove rove po svojem okusu. To so malce razočarani lovci ugotovili kasneje, ko so prišli k novim prebivalcem svojih lovišč na obisk.
Na Komnu pri Ljubnem imajo 15 svizcev, 8 pa jih je na Smrekovcu na področju šoštanjske lovske družine. Nove kolonije nameravajo naseliti še na Raduhi in Lepi Nadki. Samica skoti sicer do pet mladičev na leto, vendar pa računajo, da bo potrebnih nekaj let, preden se bodo toliko namnožili, da bo mogoč načrten odstrel.
/.../ Svizci so že druga živalska vrsta, s katero so lovci obogatili favno naših gora. Predtem so namreč pripeljali muflone, ki se že lepo množijo. Na Šmohorju pri Laškem je družina muflonov narasla od 14 na 53, na območju Solčave pa od treh na 21. Prirastek pri Solčavi je zelo velik zaradi tega, ker se je nekaj muflonov priselilo v ta okoliš tudi z avstrijske strani. Prišli so brez potnih listov in brez carinskih in veterinarskih formalnosti. Lovcem in graničarjem seveda ne pride na misel, da bi jih podili nazaj. Sicer pa so avstrijski lovci svoj čas dobili naše medvede.
26. september 1969
Začetek pouka in rumene rutice
Zamisel o rumeni rutici za prvošolčke nas menda vse navdušuje. Izkušnje pravijo, da je pri nas že v enem letu preprečila veliko nesreč in poškodb. Komisiji pri oddelku za prometno varnost smo dolžni vse priznanje in zahvalo za trud.
Moti nas lahko le zakasnitev, ki se pojavlja letos že drugič. Malčki obiskujejo šolo že četrti teden, in sami - brez varne rutice - so morali prehoditi prve, najtežje korake. Nekatere je čez prometno cesto prve dni spremljala mati ali oče, morda starejši brat, rutica jih bo varovala šele po najbolj nevarnih prvih tednih.
Če lahko strokovna komisija za preverjanje šolske zrelosti pregleda vseh 3000 otrok v Mariboru pravočasno, najkasneje v poletnih mesecih, naj bi komisija pripravila rutico najkasneje do 1. septembra, ko se na večini naših šol pouk prične.
Še en predlog dodajam: rumene rutice bi zelo koristile tudi predšolskim otrokom, ki sami nebogljeno tekajo v otroški vrtec.
26. september 1969
Provokativno Kraigherjevo vprašanje
Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS, se je med zadnjim obiskom v Celju udeležil tudi redne konference ZK cinkarne. Proti koncu sestanka je zaradi pičle razprave zastavil zbranim cinkarniškim komunistom vprašanje, ki ga je sam označil za namerno provokativno. Podajamo ga v povzetku.
"Bil sem lani pri vas v cinkarni na nekem sestanku prav v tej dvorani. Tedaj ste vsi trdili, da je pri vas vse v najlepšem redu tudi v zadevah samouprave. Le eden se je oglasil in imel neke pripombe k delitvi dohodka ali podobno, pa so ga drugi hitro pobili.
Pa se je kmalu pokazalo, da le ni bilo vse prav, saj je prišlo pri vas februarja letos do štrajka. Tedaj se je nenadoma pokazalo, kaj vse je bilo pri vas nesrečnega in nerazjasnjenega pa tudi narobe. Vam je od februarja do danes uspelo vse urediti in razčistiti, da danes res o ničemer ni treba razpravljati?"
Tudi tokrat je Kraigherjevemu vprašanju sledil - molk.
30. september 1969
Ali je množična fluorografska akcija še potrebna?
Od 20. septembra dalje poteka na območju občine Maribor na levem bregu Drave množična fluorografska akcija, letos največja zdravstvena preventivna akcija, ki zajema vse prebivalce, starejše od 24 let. Do 15. oktobra bo slikanih okoli 41.000 prebivalcev.
Večina našega prebivalstva še vedno meni, da je množično fluorografiranje potrebno samo za odkrivanje pljučne tuberkuloze. Obolevanje za tuberkulozo pa je znatno redkejše kot pred desetimi ali dvajsetimi leti; zato je upravičeno vprašanje, ali je množično fluorografsko slikanje prebivalstva še potrebno.
Dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo zdravstvenega doma Maribor je v letu 1968 ugotovil na območju mariborske občine 205 primerov aktivne tuberkuloze; od tega je bilo 157 primerov aktivne pljučne tuberkuloze, kar je še vedno zelo mnogo. Več kot dve tretjini na novo odkritih bolnikov je bilo iz starostnega obdobja med 19. in 55. letom; to pomeni za naše gospodarstvo precejšnjo škodo. Bolniško in ambulantno zdravljenje te bolezni je dolgotrajno in zato zelo drago; bolniški stalež znaša pri teh bolnikih v povprečju več kot eno leto, hranarina pa je v veliko breme socialnemu zavarovanju.
Med na novo odkritimi bolniki smo v 24 primerih ugotovili hudo odprto pljučno tuberkulozo, ki povzroča v večini primerov trajno invalidnost. Dispanzerju neznani bolniki z odprto pljučno tuberkulozo predstavljajo za svojo bližnjo in daljno okolico, zlasti za otroke in mladino, nevarne vire za okužbo, ker izločajo več mesecev bacile tuberkuloze, preden občutijo kakršnekoli težave, ki jih prisilijo, da gredo k zdravniku.
Prim. dr. I. Amon
