15. avgust, 1973
V Sloveniji tri rafinerije
V Sloveniji pripravljajo načrte za gradnjo treh večjih rafinerij nafte. Kaže, da so najdlje pri Lendavi, kjer naj bi že kmalu začeli graditi prvo slovensko rafinerijo, katere investitor bo zagrebško podjetje INA.
Kaže, da pripravlja načrte za rafinerijo nafte tudi podjetje Petrol. Objekt naj bi zgradili pri Ljubljani - letno bi rafinerija predelala tri milijone ton nafte.
Poročali smo že, da je prejšnji mesec posebni konzorcij objavil načrte o gradnji rafinerije nafte pri Kopru. Ta rafinerija naj bi na leto predelala pet milijonov ton nafte.
Vse tri rafinerije naj bi po načrtih skupno predelale 10,6 milijona ton nafte na leto.
15. avgust, 1973
Barvni televizorji so predragi
Barvna televizija se v Sloveniji še ni prav razmahnila, saj je od 304.000 prijavljenih TV sprejemnikov barvnih prijavljenih do zdaj le okoli 7.000. To je pravzaprav hudo majhen odstotek, če pomislimo, da slovenska TV že več kot polovico svojega programa posname v barvi (avstrijska TV pa skoraj okrog 90 odstotkov).
Zakaj se televizijska barva v sicer televizijsko močno razviti Sloveniji ne more hitreje uveljaviti? Nekaj smo o tem slišali tudi na tiskovni konferenci na slovenski RTV v Ljubljani v začetku prejšnjega meseca. Predvsem so barvni televizorji za družinski proračun povprečnega ali množičnega občana in potrošnika še zdaleč predragi. Peter Mori, dipl. inž., strokovnjak iz RTV Ljubljana na primer sodi, da so pri nas barvni televizorji najmanj za tretjino predragi. Najdražja je pri televizorju tako imenovana slikovna cev. Inž. Mori sodi, da lahko izdatnejšo pocenitev barvnih televizorjev pričakujemo šele v nekaj letih. Zdaj je namreč zavoljo majhne proizvodnje, ki še ni velikoserijska, posamezen aparat predrag./ .../Marsikateri naš televizijski naročnik, ki še "mirno" gleda črno belo televizijo, obenem pa sliši kar precej napovedi, da je ta oddaja posneta oziroma oddajana v barvah, prigovarja, češ zakaj toliko "televizijske barve" če imamo sorazmerno še tako malo barvnih televizorjev. Ljudje se sprašujejo ali to ne podražuje televizijske proizvodnje in ali črno-bela televizija morebiti ne vzdržuje in podpira barvne, ki je za sedaj namenjena le gledalski smetani. Ljubljanski televizijski delavci so novinarjem dejali, da pri tej stvari nimamo čisto prav in da barvna televizijska produkcija ni tako draga, kot se v obče misli, saj je barvna televizija le še za 12 do 15 odstotkov dražja od črno-bele.
16. avgust, 1973
Bencinska akcija: Preveč iz pip
TUDI DO 2 DECILITRA BENCINA VEČ; KOT SMO PLAČALI - NA ČRPALKI PRI LENARTU PA KAR ZA 3 DECILITRE - NIKJER NAS NISO OŠKODOVALI!
V zadnjem času je duhove voznikov zelo razburila trditev graškega odvetnika, da so mu na Hrvaškem natočili v bencinski rezervoar manj bencina, kot pa ga je plačal. Razvila se je polemika med Ino in njim. Zavoljo tega smo se odločili, da ugotovimo, kako je s to zadevo pri nas. Trije časnikarji smo 13. avgusta dopoldne sedli v "fička" in se na hitro pomenili, kam se bomo napotili, in se odpeljali. S seboj smo imeli veliko plastično posodo vsebine 25 litrov. Vanjo smo želeli natočiti bencin na treh najprometnejših mariborskih petrolovih črpalkah in na bencinski črpalki INA pri Lenartu. Kot smo že omenili, je bila naša edina želja, da nam uslužbenci na črpalkah natočijo 15 litrov bencina v 25 litrsko posodo./ .../Označbe na posodi so pokazale, da smo na črpalki v Lenartu dobili kar dva decilitra več. Plačali smo 42 dinarjev.
Žejni fičko je na poti proti Mariboru popil 15 litrov bencina Ine in in posoda je bila prazna - pripravljena na črpalko Petrola na Šentiljski cesti. Ura je bila natanko 11.45, ko smo pripeljali prednjo. Izza časopisa nas je zdolgočaseno pogledal mlajši obraz, ki ni kazal prevelikega zanimanja za našo plastično posodo. Naši resni nameni so ga prepričali in iz pipe je stekel bencin. Števec je pokazal 15 litrov in 42 dinarjev. V garaži, kjer smo imeli bazo, smo ugotovili, da je bil v posodi deciliter bencina več./ ...
Bencin kupovali in merili:
DARKO ŠTERBENK
SILVA ŠERUGA
SREČKO NIEDORFER
16. avgust, 1973
Vrhunec grozljivosti
Teksaška serija umorov, verjetno največji množični pokol v ameriški kriminologiji, se širi v vse večjih in vse bolj krvavih krogih: konec prejšnjega tedna je 17-letni Elmer Wayne Henley popeljal policijo še na štiri kraje, kjer sta 18-letni David Brooks in 33-letni homoseksualec Dean Corll, vodja morilske trojice, zakopavala svoje žrtve. Število doslej najdenih trupel se je tako povzpelo na 23. Po Heneleyevi izpovedi je trojica spolno izrabila, mučila in do smrti trpinčila 27 mladeničev in fantov. Henley se je prejšnji teden sam prijavil policiji in izjavil: "Ustrelil sem prijatelja Corlla, da bi rešil življenje sebi ter dvema mladeničema, ki naj bi po seksualni orgiji postala Corllovi naslednji žrtvi."
Henley se je hitro zapletel v protislovja, priznal končno sodelovanje pri krvavih dejanjih in se nato molče uklonil aretaciji.
Umori so se vrstili v zadnjih treh letih. Henley in Brooks sta v glavnem privabljala mlade ljudi, v Corllovi hiši pa so nato žrtve omamili s cenenimi drogami in jih sadistično umorili./ ...
Delovišče je ograjeno
VEMINA JAMA V MARIBORU “ZAPEČATENA” - Gradbeno podjetje Konstruktor je ogradilo gradbišče severno od zgradbe SDK med Svetozarevsko in Titovo cesto. Ograja je tako že zastrla pogled na Vemino jamo - večmesečno - komunalno sramoto Maribora. Tukaj bo v dobrem letu zraslo novo upravno poslopje Mariborske komunalne banke. Po projektu bi morala gradbena dela steči že pred 18 dnevi, zaradi tehničnih zapetljajev pa se je začetek zavlekel do danes. O tem, kaj pomeni pri takšni investiciji in tako veikem projektu 18-dnevna zamuda ne bi razpravljali, govorili pa bi lahko o 100 tisočih.
V torek se je sestala 18-članska (!) komisija, ki je končno razvozlala gordijski vozel in odločila, kako naj bo ograjeno gradbišče. Šlo je za metre. (Večer, 17. avgusta 1973)
18. avgust, 1973
Najhujše povodnji
