Pred 50 leti v Večeru: Gnusni fašistični napad je ogorčil Tržačane, zlasti Slovence

Pripravil Rok Kajzer
04.05.2024 06:30

golj naključje je, da v telovadnici, pred katero so bombo podtaknili, takrat ni bilo nikogar, ker so sicer ob sobotah zvečer tukaj športne prireditve, ki privabijo številne gledalce.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
29. april 1974

Li-li je umrl

Eden od medvedkov panda, ki ga je pariškemu živalskemu vrtu poklonil pokojni predsednik francoske republike Pompidou, njemu pa kitajski voditelj Mao Ce Tung, je minulo soboto poginil. Samec Li Li in samica Jen Jen sta prišla v Francijo decembra lani po uradnem obisku francoskega predsednika na Kitajskem. /.../ Uprava živalskega vrta je štiri dni skrivala to žalostno novico pred ljubitelji živali, toda koncu je vendarle morala izdati uradno sporočilo: dragoceni medvedek je umrl zaradi kroničnega obolenja trebušne slinavke. Veterinarji so se zaman trudili, da bi neprecenljivo dragoceno žival rešili smrti.

Arhiv Večra
29. april 1974

Bomba v slovenski šoli

Profesorji in dijaki vseh italijanskih in slovenskih šol v Trstu so napovedali za danes protestno stavko in zborovanje zaradi napada na slovensko šolo pri sv. Ivanu v Trstu. Ker se bodo pridružili tudi delavci in mladina, bo to eno največjih zborovanj v Trstu v zadnjih letih. V soboto ob 22.35 je v atriju slovenske šole pri sv. Ivanu v tržaškem predmestju počila močna bomba, ki je vsebovala blizu dva kilograma razstreliva. Zgolj naključje je, da v telovadnici, pred katero so bombo podtaknili, takrat ni bilo nikogar, ker so sicer ob sobotah zvečer tukaj športne prireditve, ki privabijo številne gledalce. Gnusni fašistični napad na slovensko šolo je ogorčil Tržačane, zlasti Slovence. /.../

29. april 1974

Kraigher čestital Delu

Te dni poteče petnajst let izhajanja dnevnika Delo, časnika, ki je nadaljeval tradicijo Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca. Letos bomo tudi proslavljali 40-letnico prve številke Ljudske pravice. Delo je prevzelo vlogo Slovenskega poročevalca po združitvi dveh časnikov - Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca v dnevnik Delo. Ob obletnici je bila v Ljubljani slavnostna seja delavskega in izdajateljskega sveta ter uredniškega odbora. Ob jubileju je spregovoril predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je najprej čestital kolektivu Dela, nato pa je govoril o vlogi časnikov in novinarjev v naši družbi. /.../ M. Č.

30. april 1974

Proslava praznika

Včeraj popoldne so Mariborčani v dvorani Union proslavili svoj občinski praznik. Z govorom se je najprej predstavil novi predsednik včeraj konstituirane skupščine občine Maribor Vitja Rode, nato pa je Mariborčanom zaželel veliko sreče ob prazniku član delegacije iz Kraljeva Alija Selmanović. Po kulturnem programu, ki sta ga izvajala zbor in orkester SNG Maribor, je Vitja Rode podelil nagrade občine Maribor za izredne dosežke na področju profesionalne in družbene dejavnosti. Zlati grb mesta Maribora sta dobila visoka ekonomsko komercialna šola in krajevna skupnost Avgust Majerič s Pobrežja. Srebrne grbe pa so dobili naslednji posamezniki: Franc Čop za prizadevanja pri izgradnji turističnega središča na Pohorju in za razvoj zimskega turizma v Mariboru, Ljubo Humek za številne urbanistične rešitve v Mariboru in Branko Rudolf za izredno kulturno in znanstveno dejavnost. Obširne obrazložitve je podal Boris Godina, predsednik komisije za podelitev nagrad. T. N.

3. maj 1974

Pozdrav

Ko je predsednik Tito v spremstvu Zlatka Vogriča pregledal razvrščene brigadirje, jih je pozdravil: "Tovariši brigadirji, zdravo!" V odgovor je zadonel skoraj soglasni gromki "Zdravo!" Skoraj soglasni, kajti le sekundo pozneje ali še manj se je oglasil zapozneli zdravo kdo ve katerega brigadirja. "Ni enotno, pa vseeno je dobro," je menil Tito.

3. maj 1974

4 tisoč parov cokel

Simon Ačko iz Malaga Tinja na bistriškem Pohorju kljub 78 letom z veseljem izdeluje lesene cokle. Ko je bil še nekoliko mlajši, se je lotil tudi zahtevnejših izdelkov iz lesa, kot so vozovi vseh velikosti, lestve in mnogi drugi kolarski izdelki, s katerimi si je pridobil sloves daleč naokoli. /.../ Po približni oceni je izdelal kakih 3 do 4 tisoč parov tega lesenega obuvala. V. HORVAT

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta