17. marec 1972
Fluor razburja duhove
Vest, da se obrat steklarne Boris Kidrič ne bo selil iz mesta, je meščane Slovenske Bistrice zelo razburila. Fluor, ki se vali skozi tovarniški dimnik, zastruplja ozračje in kvarno vpliva na zdravje prebivalcev, zlasti sosedov steklarne, ter dela veliko škodo po okoliških vrtovih. Ker je steklarna meščane že potegnila za nos, ko je pri postavitvi sedanjih peči obljubljala 36 metrov visok dimnik, zgradila pa je enkrat manjšega, hočejo Bistričani zagotovilo, da bo tovarna ob obnovitvi dosledno izpolnila dane obljube glede zaščite okolja.
Da bi sosedje tovarne takšno zagotovilo dosegli, so sklenili poslati k predsedniku občine Miru Kolenku delegacijo, žolčno razpravo o steklarni pa napovedujejo tudi za bližnji zbor volivcev Slovenske Bistrice.
(sn)
18. marec 1972
Proizvodnja pralnih praškov ustavljena
V tovarni Zlatorog, Maribor, že osem dni ne proizvajajo pralnih praškov, čeprav so šele pred nedavnim zgradili nove proizvodne zmogljivosti, s katerimi so letos hoteli ustvariti kar za 140 milijonov din bruto produkta.
Proizvodnjo praškov so morali ustaviti zaradi pomanjkanja nekaterih surovin, ki jim jih dobavlja kemična tovarna Hrastnik. To podjetje pa surovin ne more proizvajati zato, ker mu cinkarna Celje ni poslala žveplene kisline. Pričakujejo, da bodo problem kmalu uredili, Zlatorog pa je s tem izgubil 8 milijonov din.
18. marec 1972
Uvoz traktorjev na zatožni klopi
Kmetovalci, zbrani na včerajšnjem zboru pri kmetijskem kombinatu Ptuj, so postavili z vso ostrino na zatožno klop kompletno zmešnjavo, ki vlada na uvoznem tržišču traktorjev. Tudi na območju ptujske občine se namreč srečujemo s celo vrsto traktorjev različnih znamk, seveda uvoženih iz različnih evropskih držav. Kot vse kaže, mislijo naši uvozniki samo na prodajo novih strojev, pozabljajo pa na nabavo prepotrebnih rezervnih delov, ki jih za nekatere traktorje trenutno ni več nikjer dobiti.
Smo pred začetkom spomladanske setve, ko bo postal traktor za kmetovalce nepogrešljiv delovni stroj. Traktorji so pokvarjeni - rezervnih delov pa ni. Ali bo moral kmet ob pokvarjenem traktorju, v katerega je vložil več deset tisoč dinarjev, spet zapreči za plug vole in konje, in to samo zaradi brezglavega in neodgovornega poslovanja uvoznih podjetij?
Cvetko Toplihar, magister veterine, generalni direktor kmetijskega kombinata Ptuj, je včeraj povedal, da je bilo doslej vse prizadevanje za rešitev tega vprašanja bolj malo ali pa sploh brezuspešno.
Jože Slodnjak
20. marec 1972
Mariborčani na množičnem potepu
Sonce nas je v soboto in nedeljo v Mariboru kar dobro ogrevalo, saj je skočilo živo srebro občasno tudi nad 20 stopinj Celzija. Zato se ni čuditi, če so meščani vzeli pot pod noge ali pod avtomobilska kolesa in se množično podali na izlete. Vse polno jih je bilo predvsem v nedeljo v bližnji okolici Maribora, marsikateri očka pa je za dan ali dva popeljal družino tudi kam dlje. Dobro obiskan je bil mariborski park, ki slavi letos častitljivo 100-letnico. Prav bi bilo, da bi se zanj našel denar, ki bi omogočil ureditev poti v parku in očiščenje zelenih površin.
V domu JLA je z zagrebškimi Novimi fosili gostovala ljubka Makedonka Ljupka Dimitrovska. Šef Slovenija koncerta Pero Dimitrijevič je bil z obiskom koncerta zadovoljen.
Prijeten dan je bila tudi včerajšnja nedelja. Sonce je grelo in spodbujalo Mariborčane za izlete v naravo. Polne so bile vse okoliške gostilne, dosti sprehajalcev je bilo tudi na Piramidi in na Kalvariji, pa tudi na Urbanu. Na Pohorju smučarjev ni bilo v izobilju, saj je sneg že močno skopnel. Dobro je bilo obiskano pri motelu Jezero golf igrišče, ki postaja vse bolj priljubljeno.
Včeraj dopoldne smo vprašali znanega Mariborčana, kam jo bo mahnil popoldne. Z žalostnim glasom nam je dejal: "Na pogreb." Pojasnil pa nam je, da ne bo šel na Pobrežje, ampak na nogometno igrišče v Ljudski vrt. Komu je včeraj tam odzvonilo, bodo zapisali na svojih straneh kolegi iz športnega uredništva.
Za konec še nekaj alarmantnih nevšečnosti: nekdo je v soboto spravil gasilce, da so pohiteli gasit požar, ki ga sploh ni bilo. Lov na cigarete, ki bi se naj bojda občutno podražile, je bil tudi v soboto še množičen. Zvedeli smo, da so si jih nekateri omislili kar za cel stari milijon. Iz vsega srca jim želimo, da bi jim segnile! In še alarmantna avtomobilska vest včerajšnjega dne: dobro obveščeni so vedeli povedati, da se bodo že z današnjim dnem v Mariboru pojavili fički na prodaj po novi ceni, ki baje ne bo nič manjša kot tri stare milijončke. Naj se hahlja, kdor fička že ima!
Božo Podkrajšek
21. marec 1972
Vzgojila je 66 otrok
Otroci se rojevajo v srečnih družinah. Na svet pa prijokajo tudi nezaželeni. Za te skrbe dobri ljudje in občine. Malo je pri nas rejniških družin, še posebno v Slovenskih goricah, ki bi vzgojile nekaj deset otrok. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo zvedeli za 73-letno rejnico Antonijo Živko iz Zgornje Ročice št. 7 pri Zgornji Ščavnici. Vzgojila je 66 otrok.
"So tukaj doma Živkovi?" smo vprašali dečka, ki se je igral pred hišo. Pokimal je, in že smo se srečali z rejnico Antonijo, ko je nesla hrano prašičem. Njej je to vsakodnevno opravilo. Vzgaja otroke, dela na polju in pri živini.
"Otroci so moje veselje," nam je rekla. Napotila nas je v hišo in poudarila, da se lahko z nami pogovarja kar Marija Potočnik, ki je bila pri njej peta rejenka po vrsti. Ostala je za vedno pri hiši, ker so jo posvojili. Poročila se je in ima tri svoje otroke. Mož je poslovodja trgovine v Zgornji Ščavnici. Začela je pripovedovati:
"Prva rejenca sta bila dveletni bratec in nekoliko starejša sestrica. Fantek je bil slep, prinesli so ju iz Žerjavcev pri Lenartu. Njuni starši so zapravili imetje in se sredi zime preselili v votlino neke gramoznice... Fantek je oslepel zaradi mraza... Tako se je začelo. Nato so otroci prihajali in odhajali."
V kuhinjo, kjer smo se pogovarjali, sta prišla Antonija in petletni rejenec Mirko. K hiši je prišel, ko mu je bilo 13 mesecev. Dobili so ga iz mariborskih otroških jasli. Mati zanj ne ve, pred tremi leti ga je enkrat obiskal oče.
Antonijin obraz izžareva zadovoljstvo, srečna je, da so odšli od nje otroci v svet pošteni. Nekateri so ostali pri hiši mnogo let. Rejenka Ivana je odšla po 32 letih, Marija po 18, Berta in Sonja pa sta ostali po 17 let. Sonjo je prinesla mama po drugi svetovni vojni k Živkovim. Stara je bila 14 dni. Mama je obljubila, da bo tudi sama skrbela za deklico, dvakrat se je oglasila, potem pa je ni bilo nikoli več. Živkovi so jo iskali po Rdečem križu, pa je niso našli.
Večina nekdanjih Živkovih rejencev ima danes že svoje poklice in živijo srečno. Poleg petletnega Mirka imajo sedaj pri hiši še 11-letnega Cveta, ki obiskuje posebno šolo v Mariboru. Bil je nezakonski otrok in nima svojcev. Antonija je posebno vesela pošte ali obiskov iz Francije, Kanade, Avstrije in iz raznih slovenskih krajev. Od tam, kjer je raztresena njena velika družina.
F. Štefanec
Rejniška mama
73-letna Antonija Živko je vzgojila 66 rejencev. Pred leti je imela v hiši sočasno kar sedem otrok, trije so bili dojenčki ...
Ko je treba vrniti otroke k pravim staršem, nastanejo težave. Otroci se težko privadijo novemu okolju. Z nekaterimi mora za nekaj dni oditi tudi Antonija, da se lažje vživijo v mestno okolje. Večina jih namreč pride k Živkovim iz Maribora in drugih mest.
(Večer, 21. marec 1972)
25. marec 1972
Planiški utrinki: strah jih je bilo!
Šef velikanke v Planici in njen konstruktor inž. Vlado Gorišek si je ob začetku tekmovanja zelo belil glavo; ni si znal razložiti, kaj je z njegovo "pručko", ko so se pri predskakalcih kar vrstili hudi padci. Ko je po walkieju talkieju povprašal za nasvet Rudija Finžgarja, našega starega planiškega junaka in že tradicionalnega starterja na mostu, mu je ta odgovoril: "Vse je v najlepšem redu, le fantje imajo preveč strahu in se ne upajo pošteno odgnati." Kakor se je pozneje izkazalo, je imel popolnoma prav.
Po prvi seriji skoraj nobeden izmed gledalcev ni več verjel, da bo kakšen skakalec dosegel daljavo okoli 150 metrov. Eden izmed pesimistov je bil tudi predsednik organizacijskega komiteja Niko Belopavlovič, ki je bil o svoji trditvi tako prepričan, da je svojemu generalnemu sekretarju Voju Serbcu-Dabi obljubil za vsak skok, daljši kot 140 metrov, steklenico viskija. Svoj pesimizem je moral drago plačati; Daba je že po drugi seriji zaslužil 6 steklenic in eno s padcem, ker je Wolf pri 155 metrih moral v sneg.
Med tekmovalci, ki so včeraj hudo padli, se je le eden tako poškodoval, da ne bo mogel več nastopati. To se je pripetilo Američanu Scottu Berryju, ki je v drugi seriji po pristanku pri 91 metrih tako grdo padel, da si je zlomil gleženj in so ga morali s helikopterjem odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Zdravniško pomoč so dali tudi češkoslovaškemu skakalcu Zbineku Hubaču, ki pa si je le odrgnil obraz in se je kmalu pojavil med svojimi kolegi.
