2. september 1974
Vlak št. 10410 peljal v smrt
Zadnje poročilo o številu žrtev: doslej 122 smrtnih žrtev, domnevajo pa, da je to število še večje, ker pogrešajo 132 ljudi - Blizu sto ranjenih - Doslej še nobenega uradnega sporočila o tem, zakaj strojevodjo ni ustavil vlaka /Z zagrebške železniške postaje vozijo od danes vlaki tudi proti vzhodu. Mimo kraja, kjer je v noči od petka na soboto kraljevala smrt. Mimo kraja najhujše železniške katastrofe, ki se je pripetila pri nas in ene najhujših v svetu sploh. V vse smeri vozijo vlaki. In še bodo vozili. Kot teče naprej življenje. Razen če ga ne ustavi smrt. In kako tragičen, kako naravnost nepojmljiv je potem paradoks: ker se ni ustavil vlak, se je ustavilo življenje. 130 mrtvih. Nad 100 ranjenih. Možje brez žena, otroci brez staršev. Starši brez otrok. Mnogi za vedno pohabljeni. In potem razbitine. Prevrnjeni vagoni, zveriženo železo, odlomljena kolesa, razbita stekla, ukrivljene tračnice, upognjeni električni drogovi. Samo zato, ker se vlak ni ustavil, ker je peljal naprej ... S fotoreporterjem Dragišo Modrinjakom nemo strmiva v soboto zjutraj v to razdejanje. Ne moreva verjeti očem. Ne moreva verjeti, da je vse to res. Ne moreva verjeti številkam, ki jih slišiva. /.../ Med razbitinami vidimo reševalce v belem, vojake s čeladami, železničarje, miličnike. Iščejo, vzpenjajo se v vagone skozi polomljena okna in ukrivljena vrata, pobirajo razne stvari vzdolž zveriženih tračnic. "Je še upanje, da boste našli preživele? " vprašam enega od njih. Ne vem njegovega imena. V okrvavljenem belem plašču stoji tu, z utrujenim obrazom, z rokavicami na rokah. "Ne, bil bi čudež, če bi bili tu še živi. Tu je samo še smrt. Pod prevrnjenimi vagoni so še mrtvi. Ne vem koliko. Toda vsi so mrtvi." /.../
Tam, kjer je čistina, med tremi prevrnjenimi vagoni in zadnjim, ki že napol stoji, vidimo vzdolž obeh strani železniškega tira razmetane reči. Vsaj od daleč je tako videti. Mislimo si: to so deli prtljage, deli razbiti oken, tisto, kar je popadalo iz vlaka. Šele, ko pridemo bliže, vidimo grozovito resnico. To niso reči, to so ljudje. Mrtvi. Zdrobljeni. Pravzaprav tisto, kar je od njih sploh še ostalo. Odrezane noge in roke, prepolovljena ali docela iznakažena trupla, kri. Ne moremo gledati. To so bili ljudje. Sedaj niso več. Niti trupla niso, tako jih je raztrgalo, pregazilo. Zvemo, da so to v glavnem potniki iz prvih vagonov, ki jih je pri iztirjenju pometalo skozi okna in vrata. Prevrnjeni vagoni, ki so zdrveli čeznje, so jih kratko malo poteptali. /.../ VOJKO BERCKO
2. september 1974
Dva Slovenca v iztirjenem vlaku
V vlaku, ki se je iztiril v Zagrebu, sta bila po dosedanjih podatkih dva Slovenca, in sicer miličnika postaje Maribor Tabor Niko Kuperščak in Anton Tušek. Vračala sta se s službene poti v Somboru. Miličnik Anton Tušek, 23, doma iz Ptuja, poročen, oče enega otroka, je hudo poškodovan. Boj za njegovo življenje je dobljen. Ko se je v bolnišnici zavedel, še ni vedel, kaj se je zgodilo. Bolele so ga noge, čeprav jih ni imel več. Kuperščak je bil le lažje poškodovan in je še isti dan odpotoval v Maribor.
2. september 1974
"Vagone smrti" odpeljali
Osem zdrobljenih "vagonov smrti" vlaka 10410 so odvlekli včeraj z zagrebškega kolodvora v neznano smer. Pod razbitine so namestili improvizirana kolesa. Vlak bodo sedaj podrobno preiskali, da bi ugotovili vzrok nesreče. Rekonstrukcija železniške nesreče, ki se je pripetila v Zagrebu 30. avgusta ob 22:32, bo v sredo, 4. septembra na istem kraju, kjer se je pripetila nesreča. lz ZR Nemčije bodo pripeljali v Zagreb kompozicijo z istim številom vagonov, da bi bila rekonstrukcija čimbolj verodostojna.
3. september 1974
Prva izjava strojevodje
Na predsignalu je bila zelena luč, ko pa sem hotel zmanjšati hitrost vlaka na predpisanih 50 km na uro, zavore niso delovale. Ta izjava strojevodje Nikole Kneževiča, 41, ki je v petek ponoči prehitro pripeljal na zagrebško železniško postajo izredni brzi vlak Beograd-Muenchen z našimi zdomci, je v očitnem nasprotju s prvimi ugotovitvami komisije, ki pravi, da je bil predsignal pokvarjen, zavore na lokomotivi pa v redu.
