Pred 50 leti v Večeru: Takoj bi morali znižati maloprodajne cene mesa

Prireditev sodi v vrh našega konjeniškega športa in zato se ne smemo čuditi, da je ob 100-letnici domačega kluba prevzel pokroviteljstvo nad njo predsednik Tito.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

19. avgust 1974

Žareči Marko Slavič

Množica gledalcev se je zbrala včeraj na ljutomerskem hipodromu, kjer je bil tradicionalni jugoslovanski kasaški derbi. Prireditev sodi v vrh našega konjeniškega športa in zato se ne smemo čuditi, da je ob 100-letnici domačega kluba prevzel pokroviteljstvo nad njo predsednik Tito. Najbolj je včeraj nedvomno žarel Marko Slavič (na siki), ki je zmagal v kasaškem derbiju z Dinsonom. Podrobnosti o tem in fotoreportažo iz Ljutomera objavljamo na 6. strani. Foto: S. NIEDORFER

19. avgust 1974

Zares pasja vročina

Ob zdajšnji hudi vročini nekaj podatkov iz zgodovine: - Najvišjo temperaturo v Evropi so izmerili v Sevilli na jugu Španije. 8. avgusta 1932 je bilo 50,5 stopinj. - V Azizi, libijski oazi, 90 km južno od Tripolisa, je bilo 13. avgusta 1922 50,8 stopinj in to je najvišja temperatura zraka, ki so jo v normalnih okoliščinah namerili v svetu. - V Jugoslaviji ima rekord Mostar. 46,2 stopinj je bilo 5. julija 1950 in 31. julija 1901. Ta temperatura velja za doslej najvišjo pri nas.

20. avgust 1974

Manj prošenj za splav

Ko so predstavniki oddelka za socialno varstvo in zdravstvo mariborske občinske skupščine in ginekološkega oddelka splošne bolnišnice pretresali delo komisije za dodelitev splava I. in II. stopnje, so ugotovili, da se nekoliko zmanjšuje število prosilk za prekinitev nosečnosti. Hkrati je bilo slišati trditev, da tudi upada število nedovoljenih splavov, če se ti ocenjujejo po sprejemih takih primerov v bolnico. K temu je prav gotovo pripomogla dobro organizirana dejavnost za načrtovanje družine in delo strokovnih služb, ki skrbijo za zdravstveno prosvetljenost in poučenost. B.

21. avgust 1974

Kdaj bo pouk v resnici brezplačen?

TEŽAVE PRI PRIZADEVANJIH, DA BI BILI BREZPLAČNI VSAJ UČBENIKI

Prejšnji teden smo v našem komentarju ugotavljali, da je pri nas osnovno šolanje, ki je po ustavi obvezno, po zakonu pa brezplačno, v resnici zelo drago. /.../ V letošnjem "paketu podražitev" imajo vidno mesto šolske potrebščine. Na prvem mestu so učbeniki: v povprečju so se podražili za približno polovico. Novih učbenikov je letos sicer malo (njihova cena je seveda "najnovejša"), vendar so se zaradi višjih stroškov papirja in tiska precej podražili tudi ponatisi. Tako se je cena ponatisov učbenikov iz lanskega leta povečala za 30 odstotkov, nove izdaje učbenikov iz prejšnjih let pa so dražje za 50 do 100 odstotkov. Poglejmo, koliko moramo plačati za učbenike za posamezne razrede osnovne šole. Za prvi razred stanejo šolske knjige 117 dinarjev, za drugi 74 dinarjev, za tretji 129 dinarjev, za četrti 177 dinarjev, za peti 218 dinarjev, za šesti 254 dinarjev, za sedmi 338 dinarjev in za osmi razred kar 370 dinarjev. Povprečno torej 210 dinarjev izdatkov za vsakega učenca samo za učbenike. V šolsko torbico (ki se je prav tako podražila) pa moramo dati še zvezke, ki so se podražili do 150 odstotkov, in drugi učbeni pribor, ki ga ni malo. /.../ Izračunali so, da znesejo vsi stroški nakupa šolskih potrebščin za enega učenca v tem letu kar tretjino povprečnega mesečnega osebnega dohodka. /.../ BRANKO MAKSIMOVIČ

22. avgust 1974

V bodoče na naših krožnikih cenejše meso?

/.../ Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da bi morali takoj znižati maloprodajne cene mesa in zagotoviti ustrezno kompenzacijo. Nižje cene mesa bodo namreč spodbudile njegovo potrošnjo, večja potrošnja pa bo potegnila za seboj tudi večjo proizvodnjo. Kompenzacija ali znižanje cen mesa ne bi smelo biti samo simbolično. Pri tem gre predvsem za teletino, ki bi se morala poceniti pri kilogramu za 10 ali več dinarjev. Med dolgoročne ukrepe štejejo predvsem boljše pogoje za proizvodnjo živine in mesa, za kar bi morali predvsem zagotoviti cenejša krmila. Pri sedanji ceni koruze, ki velja tri dinarje za kilogram, ni mogoče pričakovati cenejšega mesa. Rezerve je mogoče najti tudi v pazljivejši in sistematičnejši spremembi sestave živine, njeni cenejši prehrani, racionalizaciji in pocenitvi veterinarskih in drugih storitev proizvodnih stroškov v klavnicah kakor tudi pri znižanju taks za promet živine in mesa. /.../

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta