13. november 1972
Sneg na Golteh in Pohorju
V noči od sobote na nedeljo je po hribih na celjskem območju zapadel sneg. V dolini ga je stopilo že dopoldansko sonce, v višjih legah pa je obležal. Včeraj popoldne ga je bilo na Golteh 20 cm, za zdaj premalo za smučanje. Kljub temu pa so se najbolj zagreti smučarji včeraj že odpravili s smučmi na Golte in proti Logarski dolini v upanju, da bodo preizkusili smuči na snegu. Spričo hladnega vremena pričakujejo, da bo na Golteh še pred decembrom zapadlo dovolj snega za smučanje. Na Pohorju je zapadlo 20 do 40 cm snega. Gorski prelazi so pod snegom, vendar so prevozni.
13. november 1972
A. Marinc naj vodi izvršni svet
"V kandidatu in v njegovi dosedanji družbeni in politični dejavnosti mora biti dano jamstvo, da bo pod njegovim vodstvom delo izvršnega sveta in njegovih organov tako politično kot strokovno naravnano in organizirano," so menili na sobotni skupni seji izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja. Prav zato so za možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine SRS sklenili predlagati Andreja Marinca. B.M.
Gradnja RTV centra
Stavba na Tavčarjevi 17, kjer ima svoje prostore RTV Ljubljana, je še vedno tolikšna kot v časih, ko je v njej delalo kakih 400 radijskih uslužbencev. Takrat je bila televizija šele na pohodu in slovenski tv spored se je pričel razvijati kot “podnajemnik” radijske hiše. Prihajali so novi ljudje, delovne mize, oprema in brez utesnitve ni šlo. Danes šteje kolektiv RTV Ljubljana 1670 ljudi in na zaposlenega pride poprečno 4,5 kvadratnega metra delovnih površin. Zato je razumljivo, da iz Tavčarjeve 17 hrepeneče pogledujejo čez cesto, kjer na vogalu Komenskega in Ulice Moše Pijada raste novi rtv center.
(M.B., Večer, 13. novembra 1972)
14. november 1972
Preizkušnja mladih glasov
Za preizkušnjo mladih popevkarskih talentov v Mariboru, ki jo je razpisal pred dnevi radio Ljubljana, je bilo izredno zanimanje številnih mladih obojega spola. V studiu radia Maribor pa tudi na hodniku je bilo polno čakajočih, mnogi pa so morali čakati na vstop celo pred vrati. Preizkušnjo mladih glasov sta opravila komponist Jure Robežnik in dirigent Mario Rijavec iz Ljubljane. Predstavilo se jima je 70 mladih pevcev, vsaj 20 pionirčkov pa je moralo oditi. Ti bodo morali počakati na avdicijo do tedaj, ko bodo izpolnili predpisanih 16 let. Med tistimi, ki so se dobro odrezali, je bilo največ pevcev, ki so se že z uspehom predstavili na tekmovanjih mladih pevcev v kavarni Astoria. Jure Robežnik nam je po opravljeni avdiciji dejal: "Presenečen sem nad tolikšnim številom mladih pevcev iz Maribora. Toliko se jih nabere le redkokdaj." Upajmo, da bodo nekateri med preizkušenimi morda kdaj stopili tudi med izbrano družbo naših pevcev zabavnih melodij. B.P.
15. november 1972
Predsedstvo SFRJ o Koroški
Predsedstvo SFRJ je včeraj na Brionih preučilo več vprašanj s področja narodne obrambe, gospodarske politike in zunanjih zadev. /.../ Predsedstvo je vsestransko preučilo informacijo o šovinistitnih izgredih in protijugoslovanski gonji v Avstriji, ki se je razvila ob prizadevanjih avstrijske vlade, da bi uresničila zakon o dvojezičnih napisih, bi tako izpolnila eno od obveznosti, ki jih ima Avstrija v državni pogodbi pri uresničevanju pravic slovenske in hrvaške manjšine. Predsedstvo je odobrilo vse ukrepe, ki jih je doslej storil ZIS pri avstrijski vladi, in preučilo tiste, ki jih je treba storiti v prihodnje, da bi zagotovili uresničitev državne pogodbe. Predsedstvo je ugotovilo, da so to akcije neonacističnih sil v Avstriji delo širše dejavnosti in povezovanja profašističnih sil, ki ne marajo razvoja demokratičnega mednarodnega sodelovanja in krepitve miru in varnosti v Evropi in svetu.
15. november 1972
Zid popustil pšenici
"Po žetvi morajo biti skladišča polna pšenice," je dejal Jože Sešlar, direktor komerciale pri Intesu, ko smo ga vprašali za vzrok nesreče, ki se je zgodila včeraj zjutraj. Potno skladišče 2 v Einspielerjevi ulici 31 je bilo res polno pšenice, vendar je okrog 20 metrov zidu, visokega dva metra in pol, popustilo pšenici. Okrog 30 vagonov pšenice se je s prvega nadstropja vsulo na plan skupaj z zidaki. 30 delavcev se je takoj lotilo dela. Očiščevali so pšenico zidakov in jo nato vozili v silos. Povedali so, da bodo spodnjo plast pšenice uporabili za krmo, da jim ljudje ne bodo mogli očitati, da onesnaženo uporabljajo za mletje. Jože Sešlar je menil, da je še sreča, da do tega ni prišlo že prej, kajti skladiščna stavba je stara in slabo grajena. B. D.
16. november 1972
Savinja narasla nad štiri metre
Na širšem celjskem območju je včeraj dopoldan močno deževalo. Popoldan pa je dež prešel v sneg in se tudi obdržal. Najmanj ga je zapadlo v Mozirju. Savinja je narasla nad štiri metre in je poplavila nov most (v gradnji) na Polulah, cesto v Zagrad in cesto v Tremarjih. /.../ Zaradi poplav so bile včeraj popoldan in ponoči zaprte naslednje ceste: Celje-Laško, Loče-Poljčane, Poljčane-Pečica, Kozje-Podsreda, nekaj časa pa tudi na Ostrožnem in Pirešici. Ložnica je zalila strojnico v kamnolomu v Pirešici, poplavljenih pa je bilo tudi nekaj hiš na Ostrožnem. Ložnica je prestopila bregove tudi Arji vasi in Joštovern mlinu, vendar v času našega poročanja ni bilo kritično. V srednjem Obsotelju je zapadlo okoli 20 cm snega, v Celju okoli 9 cm, na Golteh 30 cm, na Lisci pa okoli 40 cm. Povsod je promet močno oviran in imajo stalne in druge varnostne službe polne roke dela. I.I.
16. november 1972
Pet ur od Ljubljane do Celja
Včerajšnji sneg je marsikomu neprijetno ponagajal. Najmanj so ga bili seveda veseli udeleženci v prometu. Dež, pozneje pa še sneg sta močno ovirala promet zlasti ne klancu na Trojanah. Skoraj deset centimetrov debela snežna brozga je popoldan na trojanskem klancu za nekaj ur popolnoma ohromila promet. Le malo je bilo na tej cesti voznikov, ki so pravi čas oskrbeli vozila s potrebno zimsko opremo. Posebej redki so bili med njimi vozniki tovornjakov. Predvsem zaradi njih je bil promet še bolj otežen in za nekaj časa celo zaprt. Vozniki, ki so so se vozili iz Ljubljane proti Celju, so za to pot potrebovali kar več ur. Najbolj so se jezili tisti, ki so odšli iz Ljubljane okrog štirinajste ure. Ti so namreč vozili do Celja skoraj pet ur. Prav toliko časa so potrebovali tudi avtobusi. Nič bolje ni bilo na ostalih cestnih odsekih. Promet iz Maribora je bil prav tako otežen. Tudi iz te smeri so imeli avtobusi daljše zamude. Prvo močnejše sneženje pa je na cestišča v celjski regiji privabilo tudi stroje ze odstranjevanje snega. Tako so cesto proti Ljubljani začeli plužiti že okrog pete ure popoldan. To kaže, da so podjetja, ki skrbijo za ceste, že pripravljena za zimo. M. BRECL
17. november 1972
Ostale bodo le razvaline
Sredi smrekovih gozdov, sredi miru in tišine nad Podsredo še vedno ponosno stoji grajsko obzidje. Mnoge planince in ostale turiste, ki po naključju pridejo sem, očara slikovit pogled na ta zgodovinski spomenik. Vendar se vsakomur, ki stopi na grajsko dvorišče, prikaže žalostna slika. Povsod je vse izropano, okna razbita, nekateri predmeti pa so celo izruvani iz zidu. Zaradi dežja se je porušil del strehe in pod njo tudi nekaj stropov. Še po vojni je bilo na gradu vse drugače. V grajskih sobanah so bile lepe tapete in precej dragocene opreme. V gradu je bilo celo nekaj razredov osnovne šole. Ko so jih premestili, so ga ljudje izropali in odnesli vse, kar se je dalo. Neki precej znan človek je nekoč prišel po kip iz grajske kapele. Ker je iz prtljažnika molela roka, jo je zavil v vrečo, da ne bi nihče videl, kaj vozi. Na podoben način so izginili tudi drugi predmeti. Nihče se ni spomnil, da bi zaklenil vsaj vhodna vrata. Potem je naredil veter luknjo v strehi in nikogar ni bilo, da bi namestil nekaj opek. Voda je začela teči skozi streho po tramovju, ki je začelo trohneti in se rušiti. Danes se nič več ne da ukrasti in kmalu se ne bo dalo niti popraviti. Na to se bomo spomnili šele takrat, ko bodo od gradu ostale le razvaline in pomislili, da bi bilo le prav če bi vsaj njih zaščitili in ohranili? I.I.
