Bankovec za 500 evrov, bleščavo nov, ki je pravkar prišel iz tiskarne, še diši po barvi in bi numizmatiki ubijali zanj, je preteklost. V drugi seriji, poimenovani Evropa, ki nam je prinesla novega petaka leta 2013, je ostalo šest bankovcev. Štiri že uporabljamo, 28. maja dobimo še nova bankovca za 100 in 200 evrov. Najmanj vreden, za pet evrov, se najhitreje izrabi. Desetaki, dvajsetaki in petdesetaki so manj zdelani, tudi zaradi našega dobrega ravnanja s papirnatim denarjem. Z njimi nam bo tudi poslej postregel vsak bankomat. Četudi bi si nekateri želeli, da bi iz bankomatov prilezli tudi stotaki, pa Gregor Miklavčič, ki je v Banki Slovenije direktor oddelka za gotovinsko poslovanje, ni napovedal, da se jim bo želja uresničila, morda zgolj na omejenem številu bankomatov.
Šest dvestotakov vrednih več kot naša povprečna plača
Največ vreden evrski bankovec je z današnjim dnem pri nas postal dvestotak. Primerno za podobo bogate evrske Evrope? Petsto je več kot dvesto, a tudi dvesto evrov je spoštovanja vreden znesek. Pri nas je šest dvestotakov preveč za izplačilo povprečne slovenske plače, ki je novembra lani znašala 1186,25 evra. Samo šest bankovcev je videti malo in človek si reče, a samo toliko zaslužimo. A plača ne bi bila višja, če bi nam jo izplačali z dvanajstimi stotaki, s kupčkom 24 petdesetakov, ali s kupom 60 dvajsetakov. In, priznajte, najbrž vam ne bi ugajalo, če bi vam jo izplačali z desetaki. Ko bi jih dobili 120, bi se jezili, podobno kot pihamo pred bankomati, kadar začnejo za najvišje možne zneske dviga bruhati dvajsetake, vrečke pa ne ponudijo.
Večina petstotaka ni imela v denarnici
Če največjega evrskega bankovca še nikoli niste imeli v denarnici, ne bodite žalostni. Niste bili edini. Verjetnost, da bi ga običajen človek dobil v roke, je bila in je še redka. Tudi če niste izkusili, kako zapleteno je lahko življenje z njim, naj vam ne bo žal. Pač niste plačali za nekaj kavic provizije za njegovo zamenjavo v kateri od naših bank, da ste dobili evrske bankovce, s katerimi ste lahko kupovali. In tudi v hudi stiski se s takim bogastvom v žepu niste znašli. Denimo, ko ste hoteli z njim v tujini plačati taksi, pa ga noben taksist ni vzel, četudi so razumeli, da boste zamudili letalo na pariškem letališču Orly in da imate denar, le zamenjati ga ne morete, ker je banka zaprta.
Evrske gotovine je leto za letom več
Bankovec za 500 evrov danes seveda ne bo umrl. Le v pokoj gre. Tako v Banki Slovenije kot v še 16 centralnih bankah drugih evrskih držav, razen v nemški in avstrijski, ki ga bosta izdajali še tri mesece. To vemo že od 4. maja 2016. Takrat je Svet Evropske centralne banke (ECB) sklenil, da trajno ukine izdelavo bankovca za 500 evrov. Če ste ta hip zajeli sapo in se zgrozili, kaj bo z vašimi prihranki v sefu, si lahko oddahnete. Bankovec za petsto evrov ostaja zakonito plačilno sredstvo. Z njimi bomo lahko še naprej plačevali. In v zaupanja vrednih bankovcih tudi varčevali. Tako kot do zdaj, ko so bili lepo na varnem skriti doma, saj so bili preveč vredni, da bi jih nosili naokoli. Bankirji bi rekli, da ostajajo tako imenovani hranilci vrednosti. Ti bankovci bodo ohranili tudi svojo vrednost in jih bomo lahko neomejeno dolgo zamenjali v Banki Slovenije. Ni pa še dokončne odločitve o tem, do kdaj v daljni prihodnosti bomo lahko s petstotaki plačevali.
Ali bi rade monetarne oblasti slovo od petstotaka izkoristile tudi za to, da bi ljudje pri plačevanju uporabljali manj gotovine? "Odločitev za umik bankovca za 500 evrov nima nikakršne zveze z gotovinskim ali negotovinskim poslovanjem, " je zatrdil Miklavčič. Maja leta 2016 so se v ECB odločili le, da bodo bankovec prenehali tiskati. "V obtoku jih je bilo dovolj, uporabljali so zaloge iz leta 2014, ko so nazadnje natisnili 85 milijonov petstotakov. To soboto pa bomo bankovec prenehali izdajati. Centralna banka ga ne bo več pošiljala poslovnim bankam, poslovne banke pa ga bodo še vedno lahko dajale svojim bančnim enotam. Vendar je le vprašanje časa, kdaj bodo ugotovile, da ga nimajo več v zalogi."
V evroobmočju je bilo lani ob koncu leta v obtoku 521,6 milijona bankovcev za 500 evrov, kar pomeni 2,3 odstotka vseh bankovcev, vrednostno pa 21,18 odstotka vseh. Vseh bankovcev je bilo takrat 22,6 milijarde kosov, njihova vrednost je znašala 1231 milijard evrov, od tega vrednost petstotakov 260,8 milijarde evrov. Še konec leta 2015 je bilo v obtoku okoli tisoč milijard evrov evrske gotovine, delež petstoevrskih bankovcev je bil višji.
Za zamenjavo petstotaka ni potrebe
“Ljudem svetujemo, naj bankovce za 500 evrov uporabljajo tako, kot so jih doslej. Nobene panike, nobenega tekanja v banke ali v Banko Slovenije. Počakajo naj. Vsaj do uvedbe novih stotakov in dvestotakov. Kajti če bodo zdaj zamenjali petstotak, ga bodo najbrž v prej omenjena. A ker teh dveh novih bankovcev še ni, ampak so le stari iz prve serije, bodo morali potem še enkrat menjavati denar, da bodo imeli nove bankovce. Če že nameravajo zamenjati bankovce za 500 evrov, naj torej počakajo vsaj toliko, da dobimo nova bankovca za 100 in 200 evrov. Pri nas lahko bankovec za 500 evrov zamenjajo brezplačno.”
Kdo bi ukinjal gotovino, ko je najbolj priljubljena
Konec preteklega leta je krožilo v Sloveniji 7,2 milijarde evrov gotovine, od tega okoli sto milijonov evrov kovancev. In še vedno je pri nas najbolj priljubljen način plačevanja gotovinski. "V restavracijah, kioskih, na bencinskih črpalkah, v trgovinah je po zadnjih podatkih iz leta 2016 pri nas 80 odstotkov transakcij gotovinskih, z gotovino plačamo 68 odstotkov vrednosti kupljenega blaga in storitev. Razmišljanje, da bi gotovino ukinili, mi je torej tuje. Ne vem, kdo bi bil pripravljen ukiniti nekaj, kar je najbolj priljubljeno, kar ljudje največ uporabljajo in je lahko koristno tudi v kriznih razmerah, ko ponagaja narava, morda ni elektrike in podobno. Ukinjanje petstotaka ni začetek konca gotovine," je zatrdil.
Pojasnil je tudi, zakaj Švedska slovi kot dežela, kjer brezgotovinsko poslovanje deluje, četudi ne drži, da bodo začeli Švedi že jutri poslovati le negotovinsko. Za tako veliko zmanjšanje uporabe gotovine so na Švedskem zaslužne banke. "Centralna banka je namreč določene posle predala bankam. Te pa so si, da bi posel zanje cvetel, stroški pa bi bili čim nižji, zaželele več kartic. Začele so ukinjati gotovinsko infrastrukturo, zato so bili bankomati čedalje bolj oddaljeni, poslovalnice nobene, ljudje niso mogli do gotovine. Na Švedskem se torej ljudje niso sami odločili, da bodo prenehali uporabljati gotovino. Za to so poskrbele banke s svojo infrastrukturo. Ker so sprva menili, da bo tudi kriminala manj, infrastrukture niso ponovno obnovili. Toda danes vedo, da gotovine ne uporabljajo, ker je ne morejo, in da se kriminal ni prav nič zmanjšal, ker zgolj dejstvo, da imajo ljudje doma nože, še ne pomeni, da so kriminalci. Kriminal se je od gotovine preusmeril drugam. Ko torej novinarji vidite, da banke ukinjajo bankomate po vaseh, sem zelo naklonjen pisanju, naj bankomat ljudem vendarle ostane. Če bankomatov ne bo na vaseh, se bo uporaba gotovine zmanjšala," je prepričan Miklavčič.
Ko novinarji vidite, da banke ukinjajo bankomate po vaseh, sem zelo naklonjen pisanju, naj bankomat ljudem vendarle ostane
Stojan: Zakaj naj gotovina ostane
"Sem proti umikanju gotovine. Tudi če gre za bankovce zelo visoke vrednosti, ki so res praktični za omogočanje nelegalnih poslov, vključno s terorizmom. Ne smemo namreč pozabiti, da nimajo vsi uporabniki gotovine kriminalnih namenov," pa trdi dr. Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja v Inštitutu za strateške rešitve.
Če odpravimo gotovino, bodo pomembnemu številu ljudi povsem onemogočili življenje: "Nimajo vsi kreditnih kartic. Ali zato, ker so prerevni za banko, ali zato, ker se morajo skrivati zaradi svoje in varnosti družin. Kar vprašajte zlorabljene žene na begu pred nasilnimi partnerji, priče sodišč proti organiziranemu kriminalu in tako naprej. Ne smemo pozabiti tudi vedno številnejše skupine brezdomcev in raznolike vire, s katerimi družba financira življenje ljudi pod pragom revščine. Ali naj brezdomci poslej nosijo POS-terminale? Res je, mnogi opozarjajo, da je bolj smiselno dobrodelne darove prispevati organizacijam, ne kar beračem na cesti, vendar česa takega država ne bi smela predpisovati. Konec koncev dobrodelne organizacije tudi porabijo precejšnji del darovanih zneskov za lastno organizacijo in birokracijo.
Dolarski bankovec z najvišjo vrednostjo je stotak, večjo vrednost od evrskega petstotaka ima le bankovec za tisoč švicarskih frankov.
V Sloveniji je odnos do evrskih bankovcev dober, najlepše ravnamo seveda z največjimi. Gotovina ni poškodovana, za kar je zaslužna tudi BS. Gotovino pregledujejo strojno, ponarejene in poškodovane bankovce izločijo iz obtoka.
Finska, Nizozemska, Belgija, Irska in Italija pri blagajnah končni račun zaokrožujejo na pet centov. Pri nas je javno mnenje o tem razdeljeno, polovica vprašanih si tega ne želi.
Ljudje naj na potovanja ne nosijo preveč gotovine, odsvetujemo jim že, da bi je imeli preveč doma, ampak le dovolj za najnujnejše potrebe. Kar spomnimo se žleda. Če ni elektrike, nam ostane le gotovina. In če padejo terminali, trgovci ne sprejemajo kartic.
Tudi vseh tolarjev nismo vrnili
“Del bankovcev za petsto evrov bodo ljudje vsekakor vrnili, vendar postopoma. Ne pričakujem, da bodo vrnili vse bankovce. Tudi vseh tolarjev niso,” pravi mag. Gregor Miklavčič. Tolarjev smo vrnili 96 odstotkov, podoben delež bankovcev so vrnili ljudje tudi v drugih državah. A po predalih še zmeraj leži okoli štiri odstotke tolarskih bankovcev in bonov, zlasti bankovcev nižjih apoenov. Nekateri jih hranijo za spomin, če bi zamenjali vse, so vredni 32,2 milijona evrov. Brezplačno in po nespremenjenem tečaju lahko to storimo pri blagajni Banke Slovenije v središču Ljubljane. Še nekaj časa jih lahko v trgovinah podarimo za dobrodelne namene tudi Europi Donni.
