Primer Inometal: Kako opehariti delavce za njihove plače

Podjetje Inometal je delavcem ostalo dolžno na tisoče evrov. Poplačali pa so se nekdanji lastniki Inometala in ostali izbrani upniki.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Jože (ime je zaradi varovanja zasebnosti delavca spremenjeno) se je leta 1955 rodil v Puškovcu v Bosni in Hercegovini. Leta 1973 se je z osemnajstimi leti zaposlil v mariborski Metalni – takrat spoštovanja vrednem industrijsko-montažnem in stavbnem podjetju. Po propadu Metalne na prelomu tisočletja se je Jože po slabih tridesetih letih dela v Sloveniji leta 2002 zaposlil v enem izmed podjetij, ki so nastala na pogorišču Metalne – v Inometalu.
In v tem podjetju so se za Jožeta pričele težave, je razvidno iz dokumentov, ki nam jih je posredoval Sindikat kovinske in elektro industrije (SKEI). Leta 2011 mu v Inometalu najprej niso izplačali letnega regresa v neto višini 647 evrov. Nato so Jožeta januarja 2012 brez njegove vednosti prezaposlili na hčerinsko podjetje Inometal ABC. Tu se mu je godilo še slabše. Inometal ABC Jožetu v letu 2012 ni izplačal februarske, marčevske, majske, junijske in pol julijske plače. Dobil ni niti regresa za leto 2012 niti povračil za malico in potne stroške.
Inometal ABC je Jožetu na koncu ostal dolžan 5417 evrov neto izplačil za njegovo že opravljeno delo. Jože je tako za podjetje 776 ur dela opravil zastonj. Prispevkov iz dela mu Inometal in nato Inometal ABC nista poravnala že od junija 2011. Jože, ki je takrat že bil invalid tretje stopnje, zaradi česar ni smel dvigovati bremen, težjih od osmih kil, in delati na višini oziroma na lestvi, je moral zaradi neizplačanih plač julija 2012 sam podati izredno odpoved zaposlitve. Po 36 letih in osmih mesecih dela v Sloveniji se je moral kot invalid prijaviti na zavod za zaposlovanje. Jože jo je še dobro odnesel, nam je povedal v telefonskem pogovoru. Nekaterim delavcem sta podjetji Inometal oziroma Inometal ABC po njegovem vedenju ostali dolžni po 12.000 in celo po 18.000 evrov plač.

Težave Inometala: 1,2 milijona evrov izgube

Kot je razvidno iz poslovnega registra, je bilo podjetje Inometal ustanovljeno julija 2001. Ukvarjalo se je z železnimi konstrukcijami. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je precej poslov opravilo za celjsko Cinkarno. Lastnika Inometala sta bila dva: Rudolf Prevolšek in Nevenka Sagadin. Po naših informacijah sta bila zunajzakonska partnerja.
Leta 2004 je podjetje doseglo več kot devet milijonov evrov prihodkov in slabih 40.000 evrov dobička. Poslovanje s sicer relativno nizkim dobičkom se je po bilancah podjetja sodeč nadaljevalo vse do leta 2010. Tistega leta so prihodki podjetja nenadoma padli na vsega dobre tri milijone evrov, Inometal pa je ob tem ustvaril kar 1,2 milijona evrov izgube.
Leta 2010 so se v medijih pojavile tudi informacije o težavah s plačili delavcem. Marca tistega leta je sekretar sindikata SKEI Branko Medik v časopisu Dnevnik opozoril, da več kot 100 delavcev v Inometalu nima "ne dela ne plač". Posledično je SKEI podjetje Inometal uvrstil na svojo črno listo delodajalcev. Zaradi uvrstitve na črno listo je Inometal sindikatu celo zagrozil s tožbo v vrednosti 50.000 evrov, saj naj bi sindikat podjetju s tem povzročil gospodarsko škodo. Medik je za Pod črto povedal, da je takrat Inometalu zagrozil, da bo na sodišče poklical 128 delavcev Inometala, ki bodo opisali sporne prakse v podjetju. Inometal se nato za tožbo proti sindikatu ni odločil.
Pri Pod črto smo za komentar o poslovanju podjetja Inometal zaprosili nekdanja lastnika, Rudolfa Prevolška in Nevenko Sagadin, a se na našo prošnjo nista odzvala.

Trifunović rekorder po davčnem dolgu

Leto pozneje, julija 2011, je lastnik Inometala postal Zoran Trifunović. Kmalu za tem se je po prepričanju tožilstva pričelo umikanje premoženja iz podjetja. Zoran Trifunović je javnosti znan predvsem kot rekorder med davčnimi dolžniki. Finančni upravi je bil namreč leta 2013 osebno dolžan kar okoli deset milijonov evrov, kar je bilo takrat največ med vsemi fizičnimi osebami. Ker finančna uprava od njega tega dolga ni mogla nikoli izterjati, je dolg leta 2014 zastaral. Tega dolga Trifunoviću tako ne bo treba poravnati nikoli.
O Trifunoviću se je v medijih pred leti pisalo tudi v zvezi z njegovim podjetjem Geocom. To naj bi s fiktivno prodajo naftnih derivatov utajilo za več kot devet milijonov evrov davkov. Leta 2008 je bil Trifunović zaradi pomanjkanja dokazov teh obtožb oproščen. S Trifunovićem smo želeli opraviti pogovor o njegovi vlogi v podjetju Inometal, a je zaradi bolezni našo prošnjo odklonil. Nam je pa nekatere podrobnosti v zvezi s tem pojasnil njegov odvetnik Ingmar Bloudek.
Nekdanja lastnika Inometala, Prevolšek in Sagadin, sta po besedah Bloudka s Trifunovićem sorodstveno povezana. Julija 2011 sta Trifunoviću podjetje Inometal podarila – z upanjem, da bo Trifunoviću uspelo rešiti podjetje pred propadom. Po obtožnici tožilstva sodeč je praktično takoj po prevzemu podjetja Trifunović pričel umikati premoženje iz Inometala. Med avgustom 2011 in januarjem 2012 je posle in delavce Inometala prenesel na svoje hčerinsko podjetje Inometal ABC. Na Inometal ABC je prenesel tudi 450.000 evrov vredne proizvodne prostore v lasti Inometala. Prav prenos prostorov je Inometalu ABC omogočil, da je nadaljeval posle nekdanjega Inometala.
Obtožnica Trifunoviću še očita, da je prednostno poplačal nekatere upnike Inometala, druge pa pustil na cedilu. Inometal je bil upnikom skupno dolžan 2,8 milijona evrov. Izbranim upnikom je Trifunović prek asignacij in cesij poplačal 132.000 evrov, ostali upniki pa niso dobili nič. Med izbranci, ki so dobili poplačan dolg, je bilo tudi podjetje I-Mont plus v lasti nekdanjih lastnikov Inometala – Rudolfa Prevolška in Nevenke Sagadin. I-Mont plus je dobil poplačanih za nekaj 10.000 evrov dolga. Med tistimi, ki jih Trifunović ni poplačal, pa so med drugim ostali tudi delavci Inometala. Sindikat SKEI nam je posredoval dokumentacijo še enega delavca, ki mu je Inometal že leta 2011 dolgoval za 2464 evrov neizplačane neto plače, regresa in dodatkov k plači. Tako kot Jože tudi ta delavec tega denarja najverjetneje ne bo nikoli videl.

Pogreb Inometala

Po prenosu poslov na Inometal ABC in poplačilu izbranih upnikov se je zgodil "pogreb" Inometala. Januarja 2012 je lastnik Inometala postalo podjetje KTT Raka. Podjetje KTT Raka je v lasti slovaškega podjetja Salgari, direktor slednjega pa je Aleš Alojzij Rus – še en nekdanji uslužbenec posojilnega podjetja Orion in poleg Barbare Podlogar član tako imenovane mreže Orion. Lastnik Salgarija je britansko podjetje The E-Emporium Limited, katerega direktorica je prav Barbara Podlogar. Lastnik the E-Emporiuma Limitted pa je podjetje Sven Capital iz ameriške zvezne države Delaware. Lastniki podjetja Sven Capital niso znani.
Zakaj je ta prodaja podjetja Inometal pomembna? S prenosom Inometala na podjetje KTT Raka so pogrebniki podjetij dosegli izginotje poslovnih listin Inometala. S tem so zabrisali sledi za prenašanjem premoženja in morebitnimi ostalimi spornimi posli Inometala. Direktor KTT Rake, ki je z nakupom podjetja prevzel tudi vso poslovno dokumentacijo, je bil namreč Hrvat Jozo Mršić, stečajna upraviteljica KTT Rake pa z njim ni mogla stopiti v stik. Zato je stečajna upraviteljica Mršića tudi ovadila zaradi suma uničenja poslovnih listin.
Ker je lastništvo KTT Rake prek slovaškega in britanskega podjetja skrito v ameriškem Delawaru, pristojni organi ne morejo niti ugotoviti, kdo je trenutni končni lastnik Inometala.

Dolgovi do delavcev

Po prenosu poslov in nepremičnin v lasti Inometala na Inometal ABC je slednje nadaljevalo s poslovanjem. A temu podjetju se ni godilo dobro. Leta 2012 je Inometal ABC zabeležil 362.000 evrov prihodkov in skoraj pol milijona evrov izgube. Izgubo je Inometal ABC kot kaže pokril tudi tako, da ni plačeval delavcev. Kot rečeno, je Inometal ABC delavcu Jožetu ostal dolžan 5417 evrov neto plače in dodatkov k plači. Prav tako mu ni plačeval prispevkov iz plač.
Koliko delavcem točno podjetji Inometal in Inometal ABC še dolgujeta plače in kolikšen je dolgovani znesek, ni možno izvedeti. Večina delavcev Inometala in nato Inometala ABC namreč ni bila včlanjena v sindikat, zato v sindikatu SKEI točnih podatkov o dolgovih za vse delavce nimajo. Je pa Trifunović zaradi domnevnih kršitev pravic delavcev v kazenskem postopku pred mariborskim okrajnim sodiščem. V tem postopku ga zastopa odvetnik Silvo Godič. Po Godičevem pojasnilu tožilstvo Trifunoviću očita, da v letu 2011 skupno 128 delavcem Inometala ni poravnal za skupno 330.000 evrov prispevkov in dajatev od plač. Enemu delavcu pa naj bi po obtožnici sodeč dolgoval tudi izplačilo petih mesečnih plač za leto 2011.
Trifunović je bil po pojasnilih Godiča v tem postopku marca 2017 na okrajnem sodišču že obsojen na dve leti in dva meseca zapora. A v začetku leta 2018 je mariborsko višje sodišče zaradi procesnih pomanjkljivosti sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Ponovno sojenje na okrajnem sodišču se je že začelo, zaradi bolezni sodnice pa je ustavljeno za nedoločen čas.
Delavci niso edini, ki jim je Inometal ABC dolžan denar. Že od leta 2013 je namreč podjetje tudi davčni neplačnik. Fursu po zadnjih podatkih dolguje med 100.000 in 300.000 evrov.

Tudi lastništvo Inometala ABC v davčnih oazah

Zanimivo je tudi lastništvo Inometala ABC. Tik po prenosu poslov z Inometala na takrat še hčerinsko družbo Inometal ABC je slednja pristala v lasti podjetij iz davčnih oaz. Neposredni lastnik Inometala ABC je postalo podjetje Metal Technics iz Londona. Lastnika slednjega sta dve podjetji – eno prihaja iz ameriške zvezne države Delaware, drugo pa s Sejšelov. Torej iz držav, znanih po tem, da ne izdajajo resničnih lastnikov podjetij.
Po pojasnilu Trifunovićevega zagovornika Ingmarja Bloudka naj bi Trifunović Inometal ABC podjetju iz Londona v začetku leta 2012 prodal za kar 450.000 evrov. A ta kupnina ni bila nikoli plačana, s čimer naj bi Britanci Trifunovića opeharili. Ta nakup se sicer zdi precej nenavaden – zakaj bi nekdo za podjetje, ki praktično ni več sposobno plačevati delavcev, plačal kar 450.000 evrov kupnine?
Začuda je Trifunović še po tej prodaji in domnevnem opeharjenju ostal direktor Inometala ABC. Direktor tega podjetja je še danes. Je zato možno, da je Trifunović še kar resnični lastnik Inometala ABC in se le skriva za podjetji iz davčnih oaz? Na vprašanje, zakaj je Trifunović ostal direktor Inometala ABC, njegov zagovornik nima odgovora. To namreč ni del sodnega postopka, v katerem zastopa Trifunovića, nam je pojasnil Bloudek.

Sojenje šele po sedmih letih

Zaradi domnevnega oškodovanja upnikov pri prednostnem poplačevanju nekaterih upnikov Inometala ter prenosov poslov in nepremičnin z Inometala na Inometal ABC Zoranu Trifunoviću in Barbari Podlogar trenutno sodijo na mariborskem okrožnem sodišču. Ta postopek poteka ločeno od že omenjenega postopka na okrajnem sodišču, kjer Trifunoviću sodijo zaradi domnevnih kršitev temeljnih pravic delavcev. Kot rečeno, naj bi Trifunović in Podlogar upnike oškodovala že konec leta 2011 in v začetku leta 2012, sojenje pa se je začelo šele sedem let pozneje. Zapleta se tudi na tem sojenju. Po pojasnilih mariborskega okrožnega sodišča je postopek na okrožnem sodišču v sklepni fazi. A prekinila ga je domnevna bolezen Trifunovića. Kot kaže, sodišče dvomi v resnične zdravstvene težave Trifunovića – pojasnili so nam, da so na sodišču postavili izvedenca, ki bo ugotovil, ali je Trifunovićevo sklicevanje na bolezen upravičeno. Zaključka postopka tako "ni mogoče natančno predvideti," so na sodišču zapisali v odgovoru na naša vprašanja.
Do pravnomočnosti te sodbe lahko tako mine še precej let. Primer Inometala je tako še en pokazatelj neučinkovitosti slovenskega kazenskega sistema, ki se ne zna učinkovito soočiti s kaznivimi dejanji oškodovanja upnikov in dejavnostmi pogrebnikov podjetij.
•••
Članek objavljamo v sodelovanju z neodvisnim medijem za za preiskovalno novinarstvo Pod črto. Članek je del projekta Pogrebniki podjetij (https://podcrto.si/nov-projekt-na-pod-crto-pogrebniki-podjetij/), ki ga sofinancira Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi in priporočila v članku so avtorjeva in ne odražajo nujno stališč zunanjega ministrstva ZDA.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta