Klara Širovnik
Dejstvo je, da naše misli trenutno zaposluje predvsem vprašanje samozaščite v času koronavirusa. Na facebooku in twitterju je žal še vedno opaziti gore laičnih (in občasno škodljivih) nasvetov, kako se obraniti bolezni. Denimo da pri zaščiti pomaga mazanje z bencinom ali uživanje velikih količin česna. Vendar pa se na modernih kanalih na situacijo - v večini s preverjenimi in zanesljivimi informacijami - odzivajo tudi slovenske pristojne institucije. Vprašanje je le, kako dobro so se sposobne orientirati na družbenih omrežjih. "Moja ocena je, da jim gre vedno boljše. Bolj ko je postajalo jasno, da virus ni nekaj, kar bo minilo samo od sebe, intenzivneje so se pristojni začeli zatekati k kriznemu načinu komuniciranja, tudi na twitterju in drugih družbenih omrežjih," je v našem pogovoru pred dobrim tednom dejal Aljaž Pengov Bitenc, urednik Radia KAOS in človek, ki družbena omrežja spremlja podrobno in kritično. "Vsak sporoča informacije o zadevah, za katere je usposobljen. UKC o preventivi in protokolih, vlada o sklepih in dogovorih," je dodal. A čez nekaj dni je počilo.
Minuli konec tedna se je na uradnem profilu Kriznega štaba Republike Slovenije, ki je bil vzpostavljen z namenom informiranja državljanov o širjenju epidemije, znašlo sporočilo, ki je bilo namenjeno obračunavanju z drugače mislečimi. Natančneje: na twitterju so delili sporočilo, ki se posmehuje kritikom SDS-a in Orbana, naziva jih celo s "pacienti, ki so utekli iz karantene" in imajo "virus covid-marks/lenin". Žalitev je zadišala po piškotih, kakršne po spletu rade delijo Demokracija, Nova24 in druge platforme, ki jih ustvarjajo tisti blizu SDS-a. "Glede na to, da je to krizni štab vseh Slovencev, me je taka objava zmotila," potezo komentira Roni Kordiš - Had, uveljavljen slovenski bloger in poznavalec strategij komuniciranja na družbenih omrežjih. V trenutku krize smo že tako ali tako precej zmedeni, ozaveščanje preko profila kriznega štaba se je ljudem sprva zdelo pomirjujoče. "Ko pa se je pojavila dotična objava, smo postali skeptični. Spraševali smo se celo, ali sploh gre za legitimen profil! Izkazalo se je, da ja, a škoda je že bila narejena," pravi. Nekaj časa se je celo šušljalo, da so v profil vdrli internetni troli! Situacijo so preverili novinarji portala Necenzurirano.si, izkazalo se je, da na policiji prijave zoper tako pregreho niso prejeli. "Dva dni pozneje je dokončno jasno, da ni šlo za 'vdor', na katerega je namigoval Jelko Kacin," so zapisali.
Med uporabniki družbenih omrežij se je hitro porajalo vprašanje, ali se bo uradni profil štaba še vnaprej uporabljal za propagiranje tovrstnih vsebin. Je to bil morda enkraten spodrsljaj? "Ko je prišla nova vlada, je Janša s seboj pripeljal ljudi, ki jih pozna, jim zaupa in na katere se lahko zanese. Zelo verjetno je, da so taki ljudje zadolženi tudi za komunikacijo na profilu kriznega štaba. Ti strankarski kolegi pa so se v tem primeru pač izkazali za nedorasle trenutku," analizira Dejan Verčič, profesor na FDV (zaposlen na katedri za odnose z javnostmi) in partner v komunikacijski družbi Herman&partnerji. Meni, da se poteza ne bo ponovila, prepričan pa je tudi, da v trenutku krize pristojni niso imeli dovolj časa, da bi za upravljanje profila poiskali primeren kader. "Ko je kriza, je treba laufati in pač laufaš s tem, kar imaš! Nekateri delajo dobro, drugi pa so se izkazali za premalo sposobne," dodaja.
Aktivno, a slabo strukturirano
Kako pa v času koronavirusa tudi sicer delujejo družbeni profili pristojnih institucij? Sprehodimo se po profilu vlade na družbenem omrežju Twitter. Objave piše služba za komuniciranje, torej ekipa, ki je za tovrstne naloge usposobljena. Veliko je grafik o preventivi, objav s kontakti klicnega centra, kjer odgovarjajo na vprašanja o virusu, pa povezav na njihovo uradno spletno stran. Na profilu UKC-ja nas po drugi strani pričaka lep nabor video vsebin, ki prikazujejo prakticiranje karantene in učinkovito umiranje rok, velika večina informacij pa je podana na poljuden in razumljiv način.
Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v komunikacijski družbi Herman&partnerji.
Pravijo, da v krizi spoznaš junaka. In ta kriza bo najlepše razkrila, kdo je sposoben in kdo je nesposoben, kdo je katero organizacijo dobro vodil in ljudi pripravil na težke situacije, in kdo tega ni naredil. Zdaj moramo stopiti skupaj in to preživeti. A ko bo mimo, bo treba potegniti črto in zadeve pobliže preučiti.
Bodimo direktni in kratki
Družbena omrežja niso enaka spletnim stranem. Zanje veljajo drugačne zakonitosti, drugačne strategije, za njihovo upravljanje je treba imeti žive ekipe. "Tudi za časopis in televizijo ne moreš novice pripraviti na identičen način. Enako je z družbenimi omrežji," še poudarja Verčič, Kordiš pa ponudi nekaj konkretnih nasvetov. "Na twitterju je treba z objavo takoj preiti do bistva, moraš biti koncizen, direkten. V eni objavi se lahko delčki zgodbe nadaljujejo tudi en za drugim, kar se mi zdi zelo primerno, na tem mestu bi rad pohvalil spletno komunikacijo vlade. Na facebooku pa je treba malo bolj nagovarjati čustva, bralec se mora v informaciji prepoznati, začutiti delček sebe," poudari. Ob tem se je treba zavedati, da so si ljudje na drugi strani pametnih naprav med seboj zelo različni, zato naj bodo objave poljudne in razumljive. Izjave za javnost, kakršne najdemo na spletnih straneh institucij, nimajo (v taki obliki) kaj početi na družbenih omrežjih. Pengov Bitenc ob tem dodaja, da se mu pri kriznem komuniciranju estetska podoba objav sicer ne zdijo bistvena. "Ni zdaj zelo važno, ali objaviš sliko, video ali pa samo tekst. Važno je, da je informacija jasna in da jo po potrebi tudi ponavljaš."
Klima je idealna za lažne novice
Janez Janša, novi predsednik vlade, je še pred nekaj dnevi na Twitterju vodil dosledno politiko "blokiranja". Naj pojasnimo za tiste, ki si z družbenimi omrežji niste tako domači: vpogled v svoje objave je preprečil vsem kritikom in veliki večini slovenskih novinarjev. Z nastopom na čelo vlade se je taki praksi odpovedal in dostop ponovno dovolil tistim s "črne liste". "Dokler si samo strankarski voditelj, si pač v tekmovalni drži in si to lahko dovoliš. Ko pa postaneš predsednik vlade, še posebej v kriznih razmerah, pa je treba ubrati drugačen pristop," potezo komentira Dejan Verčič. Vendar Janši nihče ne more očitati, da se v teh kriznih časih ne bori proti vzponu lažnih novic, zanimivo je le, od kod te novice izvirajo. Ob tvitu tednika Demokracija, da bo po neuradnih informacijah Ljubljana kmalu v karanteni, se je na svojem profilu na Twitterju recimo vprašal, "kdo širi to informacijo". Vsekakor je v poplavi novic iz vseh strani včasih težko presoditi, kaj je res in kaj ne. Prav v tem teči razlog, da bo po koncu tekočega obdobja treba ponovno premisliti o tem, kako čim učinkoviteje osveščati javnost. Pa bi se količina lažnih novic denimo zmanjšala, če bi v pristojne institucije v javno osveščanje vključile več "navadnih smrtnikov", denimo tudi znane slovenske spletne vplivneže? Verčič je prepričan, da bi morali izkoristiti sposobnosti, zmožnosti in mreže "vseh dobronamernih", Roni Kordiš pa je okoli tega nekoliko skeptičen. "V Sloveniji imajo veliko "influencerjev", a oni skrbijo zase in za svojo promocijo. S svojimi kritičnimi razmisleki ne dosežejo širše javnosti."
