Dilema je, ali je država Slovenija sposobna uresničevati vizije mlajših generacij in omogočiti svojim državljanom standard življenja, kjer bo večina ljudi visoko izobraženih in razgledanih, kjer bo poskrbljeno za zdravje posameznikov in kjer bo velika večina živela človeku dostojno življenje.
Za takšen uspeh Slovenije kot države bi bilo več kakor potrebno, da bi tudi v javnih zavodih dvignila raven kvalitete upravljanja in vodenja na način, ki bi zadovoljeval tudi vse standarde učinkovitosti ter smotrnosti poslovanja. (Na tej točki se popolnoma strinjam s prof. dr. Maksom Tajnikarjem, ki v enem od svojih izjav trdi prav to, da je učinkovitost in smotrnost poslovanja javnih zavodov, tudi v zdravstvu, možno doseči). To seveda nikakor ne pomeni, da gospodarnost poslovanja ni pomembna, ampak da morajo javni zavodi delovati po principu dobrega gospodarstvenika, se pravi, da mora biti v takšnih ustanovah javni denar porabljen v skladu z najvišjimi standardi preglednosti in učinkovitosti (poslovnih procesov v javnem zavodu).
Pri tem učinkovitost porabe denarja ne sme ovirati izvedbe dejavnosti same, učinkovitosti pa v nobenem primeru javnega zavoda ne smemo enačiti z dobičkom, saj bi se uspeh neprofitnih podjetij, kar javni zavodi so, moral meriti - glede na namen ustanovitve - drugače kot pa s pridelanim dobičkom. Verjamem, da bi veliko problemov v zvezi z izvajanjem storitev v korist javnosti v pravnih okvirih javnih zavodov rešili že s kvalitetno spremembo (pre)starega zakona o zavodih, in se izognili večini dilem, ki se pojavljajo ob interesu in poskusih preoblikovanja javnih zavodov v gospodarske družbe.
"Podjetje za lastne potrebe"
Ob nedavnih političnih dogodkih, kot sta pogajanje vlade s sindikati in stavka zdravnikov, veliko ljudi v medijih poudarja, da bi bil položaj v slovenskem zdravstvu in drugih javnih ustanovah veliko boljši, če bi izvajanje dejavnosti potekalo po principih gospodarskih družb in ne, kot zdaj, v okviru in po principih delovanja javnih zavodov.
Posebnost podjetij javnega sektorja moramo opaziti že pri sami ustanovitvi. Pri ustanovitvi podjetja, kot uresničitvi podjetniške ideje, je v ospredju podjetnik - ustanovitelj, ki s podjetniško idejo, usmerjeno v zadovoljevanje potreb v okolju, ustanovi podjetje. Podjetje se praviloma vedno začne tudi s predstavo o tem podjetju v prihodnosti, se pravi, vsak podjetnik ima določeno vizijo v zvezi s tem podjetjem in vlogo tega podjetja v okolju njegovega delovanja in zato podjetje s točno določenim namenom tudi ustanovi.
Ustanavljanje podjetij javnega sektorja prav tako izhaja iz potreb okolja, tudi v tem primeru podjetje nastopa v funkciji zadovoljevanja potreb okolja. Pomembna razlika med obema pa je v tem, da v vlogi podjetnika ne nastopa od teh potreb ločen subjekt, pač pa to funkcijo podjetnika prevzame skupnost (javnost) sama. V tem primeru gre tako rekoč za "podjetje za lastne potrebe".
Seveda je mogoče, da izvajajo dejavnosti, kot so izobraževanje in zdravstvena nega, podjetja, ki so gospodarske družbe, se pravi profitna podjetja. Vendar pa se mi v tem primeru zdi na mestu vprašanje, ali to ne pomeni, da se bo posledično spremenila tudi vizija države
Večina neprofitnih podjetij tako izhaja iz izrazite osrednje ideje, vzorov, ideologije in vrednot, kar vse se močno odraža v viziji ter namenu obstoja takšnega podjetja. Ker je vizija izid interesov vplivnih udeležencev, se vizija profitnega in neprofitnega podjetja pomembno razlikujeta. Neprofitna podjetja delujejo na presečišču več družbenih podsistemov, zato morajo večkrat zasledovati cilje, ki so si med seboj lahko tudi nasprotni. V tem v zvezi se kaže najbolj in velikokrat značilna dilema med vsebino delovanja takšnega podjetja, se pravi med izvajanjem dejavnosti takšnega podjetja in gospodarnostjo izvajanja te dejavnosti. Velikokrat je sledenje osnovnemu namenu delovanja teh podjetij podrejeno. To pomeni, da je pri neprofitnih podjetjih v ospredju izvajanje dejavnosti ne glede na gospodarnost tega izvajanja. Zato lahko rečemo, da je pogosto razlog ekonomskega neuspeha neprofitnih podjetij prav namen njihovega obstoja in delovanja samega.
Z dobičkom in brez tega
Pomembno razliko namena obstoja in delovanja profitnih in neprofitnih podjetij določata tudi zakon o gospodarskih družbah in zakon o zavodih, ki pravita, da "… je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.
Zavodi pa "so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička".
Mladi državljani, strankarsko neopredeljeni in politično nedejavni, v večini še zmeraj verjamemo, da je vizija Slovenije biti socialna država, kjer je pridobiti si izobrazbo pravica vsakega državljana in kjer ima vsak pravico tudi do zdravstvene oskrbe ... Do zdaj Slovenija to vizijo uresničuje v okvirih delovanja tudi javnih zavodov, neprofitnih podjetij, katerih osnovni in glavni namen je izvajanje dejavnosti (zdravstvene nege, izobraževanja ...), gospodarnost poslovnih procesov teh podjetij pa je še vedno v ozadju, v drugem planu.
Nevarnost spremembe namena delovanja
Nasprotno pa bi ob preoblikovanju pravne oblike teh podjetij, torej javnih zavodov, v (npr.) družbe z omejeno odgovornostjo, kmalu prišlo do tega, da bi se zelo hitro spremenil tudi namen delovanja teh podjetij.
Osnovni namen obstoja in delovanja teh podjetij ne bil več izvajanje dejavnosti v dobro skupnosti, državljanov, ampak izvajanje dejavnosti za ustvarjanje dobička. V primeru gospodarske družbe bi torej zagotavljanje dobička nadvladalo vprašanja, povezana z izvajanjem dejavnosti same. To bi seveda pomenilo, da bi takšno podjetje, po naravi dobičkonosno, izvajanje svoje dejavnosti tehtalo z zornega kota dobička.
Posledično to pomeni, da Bolnišnica, d.d., ali Univerza, d.o.o., ne bi izvajala dejavnosti, če se izvedena dejavnost ne bi izkazala v pozitivnem poslovnem izidu tega podjetja. V nasprotnem primeru bi namreč gospodarska družba pridelala izgubo in zato bila pod stalnim pritiskom lastnikov po bolj dobičkonosnem delovanju. Ne nazadnje, vsakič, ko bi družba izkazovala svoje izgubno delovanje, tudi pod pritiski potrebnih sanacij za izboljšanje svojega delovanja, tovrstne spremembe pa bi lahko hkrati vplivale tudi na nižanje kvalitete izvajane storitve.
Vprašanje vizije Slovenije
Pa smo ponovno pri vprašanju vizije Slovenije. Seveda je mogoče, da izvajajo dejavnosti, kot so izobraževanje in zdravstvena nega, podjetja, ki so gospodarske družbe, se pravi profitna podjetja. Vendar pa se mi v tem primeru zdi na mestu vprašanje, ali to ne pomeni, da se bo posledično spremenila tudi vizija države.
Ali v tem primeru ne bo vizija Slovenije biti država, kjer je pridobiti si izobrazbo pravica vsakega državljana (seveda ob plačilu) in kjer ima vsak pravico tudi do zdravstvene oskrbe, če jo je seveda zmožen plačati?
V primeru izvajanja dejavnosti zdravstvene nege ali izobraževanja v obliki gospodarskih družb, kjer je uspeh merjen v dobičku, je pomembno tudi nadaljevanje … Če bi do preoblikovanja pravne oblike javnih zavodov prišlo in bi ti resnično postali gospodarske družbe, bi v vlogi lastnika (najprej in verjetno) nastopala država.
Kaj se bo zgodilo, ko te gospodarske družbe ne bodo ustvarjale dobička, kar je njihov osnovni namen obstoja? Najverjetneje bi bili priča še enemu ciklu privatizacije in intenzivnih debat, kako potratna so ta podjetja in kako da država ni dober lastnik (podobno, kot smo temu priča v veliko gospodarskih družbah z naložbo države, občin). Bojim se, da bi na ta način prišlo še do dodatne privatizacije tudi tega, kar za zdaj ostaja v upravljavski domeni države in njene skrbi do svojih državljanov. Na tem mestu je seveda prav opozoriti na dejstvo, da pravna oblika in preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske družbe samo po sebi ne pomeni tudi boljšega in bolj dobičkonosnega delovanja, se pravi, da s preoblikovanjem javnih zavodov ne bomo rešili problema ustvarjanja izgub v teh zavodih. Ustvarjene izgube v omenjenih zavodih so lahko različnega izvora.
Bi se negospodarno ravnanje končalo?
Lahko da ustanovitelj za vrednost svojega financiranja od zavodov preprosto zahteva preveč, ali pa gre pri ustvarjanju izgub dejansko za neučinkovitost in za negospodarno ravnanje ključnih udeležencev zavoda. Če so toliko omenjane izgube zavodov posledica negospodarnega ravnanja v javnih zavodih in z njimi, se seveda poraja vprašanje, ali bi se takšno negospodarno ravnanje zavodov s preoblikovanjem v gospodarsko družbo tudi končalo.
Če želimo izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa ... ohraniti v okvirih javnih zavodov, moramo zakon o javnih zavodih spremeniti in vsebinsko dopolniti
Če in ko bo lastnik takšne gospodarske družbe (p)ostala država, močno dvomim, da se bo negospodarno ravnanje končalo. Tako kot velja za gospodarsko družbo, tako velja tudi za zavode: vsi deležniki morajo delovati v dobro podjetja (profitnega ali neprofitnega) kot celote in se v dobro podjetja kot celote tudi odločati, s tem pa zadovoljevati potrebe in uresničevati interese podjetja in ne (zgolj) interese enega od deležnikov. Zavod pa, tako kot gospodarska družba, mora delovati tudi maksimalno čim bolj učinkovito in gospodarno.
Ob zgornjem razmišljanju je treba še enkrat zapisati, da je preoblikovanje javnega zavoda v gospodarsko družbo seveda možno, saj to možnost predvideva tudi zakon, ki pravi, da se "… za preoblikovanje zavodov v gospodarske družbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona ... " (Zakon o gospodarskih družbah, 666. člen).
Spremeniti zakon o javnih zavodih
Glede na stanje obeh zakonov, ki obravnavata in določata delovanje gospodarskih družb na eni in delovanje zavodov na drugi strani, lahko ugotovimo, da bi bila pomembna sprememba in prednost v delovanju gospodarske družbe v odnosu do javnega zavoda v njeni institucionalni dorečenosti. Z natančno opredeljenimi obveznostmi in odgovornostmi zakon o gospodarskih družbah namreč veliko natančneje in kvalitetneje določa vloge vsem nosilcem upravljavsko-vodstvenega procesa gospodarskih družb, kjer so na drugi strani z zakonom o zavodih odgovornosti nosilcev tega procesa v javnih zavodih določene veliko slabše in manj jasno. Zato bi bilo treba, če želimo izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa ... ohraniti v okvirih javnih zavodov, ta zakon spremeniti in vsebinsko dopolniti.
Dopolniti bolj v duhu določitve jasnih opredelitev nalog ter odgovornosti nosilcev korporativnega upravljanja in vodenja v javnih zavodih. Tako bi bilo mogoče tudi bolj dosledno izvajanje pomembne osnovne funkcije menedžmenta, to je nadzor, s čimer pa bi se spremenila tudi način in kvaliteta porabljanja proračunskih sredstev v zavodih.
˜
Dr. Jernej Belak, redni profesor za področje upravljanje in strateški menedžment na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru
Zgoraj zapisano je osebno mnenje avtorja in ne mnenje njegovega delodajalca.
