Revolucije mišljenja

Gospodarstveniki in kapitalisti vneto govorijo o "četrti industrijski revoluciji": razumljivo, saj bodo z uvedbo tega novega termina lahko opravičili mnoge mehanizme, ki jih že izvajajo in ki so namenjeni predvsem novim oblikam izkoriščanja tistih, ki niso v njihovem položaju. S tem pred državo postavljajo nove zahteve za pomoč zase, medtem ko drugim kažejo, da se časi in načini spreminjajo in da se morajo zato tudi oni "prilagoditi". Velike besede, kot so kriza, četrta (ali katerakoli po vrsti) industrijska revolucija in preoblikovanje svetovnih kapitalskih tokov, delujejo predvsem na borze, kot smo lahko videli že neštetokrat. Z drugimi besedami rečeno, kapitalisti mešajo karte, da bi dobili še boljše, in povzročajo zmedo, da bi tako dobili še več. Za to je potreben močan verbalni aparat, ki je ustoličen tudi kot študijsko področje povsod po svetu, od menedžmenta, ki ga v cerkveni ustanovi predava strokovnjak za menedžment dr. Anton Stres in katerega del je tudi etika, do bosanskih tovarn diplom in šol šarlatanstva, ki jih po Evropi pravkar ustanavlja Alt-right. Razen kreativnega opravila ustvarjanja novega mišljenja, ki bo intelektualno obdelalo četrto industrijsko revolucijo, v korist tega mišljenja, je treba uničiti vse sledi predhodnih mišljenj in predhodnih revolucij mišljenj: prepričani smo bili, da revolucije mišljenja pomenijo ključno osnovo napredka, vendar zdaj, še pred začetkom revolucije, vidimo, da mora ta pojesti vse otroke predhodnih revolucij in uvesti mišljenje, ki nedvomno ni zaznamovano z napredkom. Še natančneje, ne le da uniči vsako napredno mišljenje, marveč uniči tudi vse nosilce naprednega mišljenja.