Rumeni karton za Macrona

Veljal je za zlatega dečka ter velik up francoske in evropske politike, zdaj je le še grdi raček. Emmanuelu Macronu, 40-letnemu predsedniku Francije, se je, tako kot mnogim njegovim predhodnikom, zgodila ulica. Tako imenovani protesti rumenih jopičev, ljudi, oblečenih v fluorescentne odbojne telovnike. Ti protesti, ki so se pričeli novembra zaradi vse slabše socialne slike v državi in kulminirali mesec kasneje v silovitih neredih zaradi napovedanega povišanja cen goriv, so zamajali že tako ali tako načeto podobo nadobudnega, a že skoraj kraljevsko ošabnega politika. Macrona, ki je v drugem krogu predsedniških volitev maja lani premagal skrajno desničarko Marine Le Pen in s tem poskrbel za olajšanje Evrope, podpira le še slaba tretjina Francozov. Ves politični kapital je zakockal v pičlem letu in pol.

Elizejske poljane kot bojišče

Središče Pariza je minuli konec tedna spominjalo na trg Tahrir v Kairu, kjer je stotisoče ljudi konec januarja in v začetku februarja 2011 terjalo odstop tedanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Barikade, goreči avtomobili, vonj po solzivcu, spopadi protestnikov s policijo ... Manjkali so le še ostro strelivo in tanki na ulicah. Četudi te demonstracije, ki so zajele ne le Pariz, temveč vso Francijo, mnogi primerjajo s študentskimi nemiri pred pol stoletja, je verjetno bolj na mestu primerjava z nemiri leta 2005, ki so izbruhnili v številnih revnih predmestnih getih, imenovanih banlieues. Takrat je bil neposredni povod za izbruh nasilja smrt dveh mladoletnikov, ki sta bežala pred policisti, toda v resnici je šlo za brezup socialno najnižjih slojev, večinoma druge ali tretje generacije priseljencev. Tedanji notranji minister in kasnejši predsednik Nicolas Sarkozy je tedaj zinil, da bi bilo treba priseljence preprosto počistiti z visokotlačnim vodnim čistilcem oziroma jih "pokerhati".

Ni sogovornikov, ni dialoga

S to zahtevo, da trošarine ostanejo nespremenjene, so protestniki uspeli. Francoska vlada je v sredo sklenila, da v prihodnjem letu ne bo nobenega zvišanja trošarin na gorivo. Zvišanju trošarin, sprva načrtovanemu za 1. januar 2019, zaradi protestov pa zamrznjenemu za pol leta, so se odpovedali za celotno prihodnje leto. S tem želijo pomiriti strahove protestnikov, da bi zvišanje odložili zgolj začasno, ko bi se protesti končali, pa bi ga uveljavili. To bo v državni proračun zvrtalo luknjo, globoko štiri milijarde evrov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem v četrtek na politike, sindikate in delodajalce naslovil prošnjo, naj ljudi pozovejo k miru. "Kaj takega se v državi še ni dogajalo," je predsednikove besede o protestih povzel tiskovni predstavnik vlade Benjamin Griveaux. Na seji vlade je predsednik dejal, da "ne gre več za nasprotovanje politiki, ampak nasprotovanje republiki".

Predsednik pogorel na dveh frontah

Težko je reči, kje in zakaj je Macronu spodletelo. Poskušal je z veliko igro na dveh frontah, tako doma kot v Evropski uniji. Ko je dva meseca po izvolitvi in mesec po parlamentarnih volitvah, na katerih je njegova stranka Naprej, republika (pred tem gibanje En Marche) osvojila 350 mandatov v 577-sedežnem parlamentu, nastopil pred poslanci obeh domov narodne skupščine. In to ne kjerkoli, temveč v dvorcu iz 17. stoletja v Versaillesu, ki ga je dal zgraditi Sončni kralj Ludvik XIV. S tem je že tedaj dal prav tistim, ki ga obtožujejo, da skuša Francijo voditi kot monarh oziroma faraon. Macron je tedaj poslancem in senatorjem dejal, da je Francija po predsedniških in parlamentarnih volitvah pripravljena, da "stopi na povsem novo pot". Med drugim je predlagal zmanjšanje števila poslancev v obeh domovih za tretjino ter spremembo volilnega sistema.