(ŠESTI DAN) Ranljivi

V 21. stoletju na gospodarska gibanja vpliva mnogo več dejavnikov kot še pred desetletjem. In kar je najhuje, žal na večino od njih nimamo vpliva ali učinkovitega odgovora. Ko se je lani marca zgodil covid-19, se je zdelo, da bo svet padel s tečajev. A ni, tudi po zaslugi lekcije, ki so jo državne administracije dobile po svetovni finančno-gospodarski krizi leta 2008. Takrat so trge in države prepustile usodi, tokrat so intervenirale s tiskanjem denarja, kar še naprej počnejo.

Tudi Janševa administracija, ki je covidne vajeti prijela trdneje kot odstopljena Šarčeva, je za blaženje gospodarskih šokov danes še poceni posojila najemala s (pre)veliko žlico. Žal je pri tem podelila kar nekaj predvolilnih bonbončkov skupinam, ki poleg zdravstvenih tveganj ekonomskih niso posebej čutile. Ko nas epidemija ožema bolj kot kdajkoli prej, pa državi zmanjkuje denarja tudi zaradi tega, ker ga mora nekaj prihraniti za turbulentno volilno leto 2022. Tako je odrezala nadomestila za čakanje na delo, s figo v žepu je podaljšala subvencioniranje skrajšanja delovnega časa, tako da je do njega bila upravičena le peščica podjetij. Prav tako za zdaj ni podaljšala veljavnosti turističnih bonov, ki jih je treba porabiti do konca leta. To "priložnost" je zagrabila večina hotelirjev in navila cene. Turistično panogo, ki prispeva več kot desetino bruto družbenega proizvoda, pa pahnila v postvavčersko realnost, ki bo že januarja pokazala zobe.

Prvi jutranji mraz nas je poleg podražitev energentov in pogonskih goriv opomnil na to, da bi lahko bila letošnja zima dolga. Poslušamo, kako so si dobavitelji sami krivi, da niso kupili zalog po ugodnejših cenah vsaj za leto vnaprej in da so njihove podražitve špekulacija. To zadnje seveda drži, a ne za Slovenijo, ampak za globalne trge, katerih ujetniki smo, saj na tisoče milijard elektronsko natisnjenih evrov in dolarjev poganja borzne apetite po nenormalnih donosih resničnih špekulantov. Ti skupaj z emisijskimi kuponi, ki smo jih izumili tudi za lajšanje vesti ob uporabi fosilnih goriv, premikajo tečaje po več sto odstotkov. Dodano vrednost še tako inovativnih slovenskih podjetij pa v zadnjem letu načenjajo podivjane cene večine surovin.

In kaj ob tem porečejo tisti v državni administraciji, ki jih davkoplačevalci plačujemo za iskanje učinkovitih ukrepov in rešitev? Da ni panike in da naj zamenjamo dobavitelja!? Ob tem se druge države začasno odrekajo davku na dodano vrednost, delu trošarin in drugih dajatev. Za najbolj ranljivih 70.000 državljanov obljubljajo energetske vavčerje. Kaj pa vsi preostali, ki jim plače že zdavnaj več ne pokrivajo inflacije, kaj šele dviga cen na položnicah in v trgovinah?

Ob tem centralni bankirji mižijo na obe očesi, ko nas prepričujejo, kako je inflacija prehodnega, sezonskega značaja, vzpodbujena z enkratnimi vplivi, in s poceni denarjem še naprej strežejo kapitalu in najbogatejšim ... Pa ni! Zaupanje ljudi in podjetij v to vero je že zdavnaj porušeno. Nepremičninski baloni so tako polni, da se bodo zdaj, zdaj razpočili. Muskova Tesla naj bi bila desetkrat precenjena, gnana z egom genialnega Elona, ki zna delati milijarde iz doge coina - kripto šale, ki je prerasla v desetmilijardno vrednost. Veliko več je tistih, ki so se in se še bodo opekli s kripto valutami, kot tistih, ki so obogateli. Borzni guruji na Wall Streetu si ob ugodju, ki jim ga dajejo vrtoglavi donosi, trgovalne provizije in zgodovinske vrednosti borznih indeksov, vse bolj grizejo nohte, ker se zavedajo, da tako kot gre gor, lahko gre tudi dol ...

In vse to se bo odrazilo tudi v deželi na sončni strani Alp, ki je navkljub covidnim in surovinskim šokom ter političnim zdraham pravzaprav še v dobri kondiciji. Ob čemer jim nervozne ideje o (ne)zapiranju družbe in gospodarstva ponovno otežujejo poslovanje in predvsem načrtovanje gospodarjenja v letu 2022. To bo ob usihanju pomoči, inflacijskih pritiskih, zaostrovanju ukrepov in trojnih volitvah, ko egoistični politiki sprejemajo še bolj neracionalne poteze kot sicer, zelo, zelo zahtevno.