(ŠESTI DAN) Točka pohlepa

Prvi septembrski teden je zaznamovala napoved 0,2-odstotne obdavčitve bilančne vsote bank, kar pri 51 milijardah evrov pomeni okoli sto milijonov letno oziroma približno pol milijarde evrov v petih letih. Podrobnosti naj bi vlada z bankami dorekla v naslednjih tednih. Medtem ko eni ploskajo, da naj banke neobičajno visoke dobičke, ki jih žanjejo zavoljo višjih čistih obrestnih prihodkov od visokih obrestnih mer za kredite in zgodovinsko najnižjih obrestnih mer za depozite, delijo z državljani, še posebej s tistimi, ki so čez noč ostali brez strehe nad glavo. Spet drugi, tudi nekateri ekonomisti, opozarjajo na politični voluntarizem, ki v bančništvu in v liberalnem gospodarstvu ni zaželen. In bi lahko imel nasprotni učinek, ki ga bodo zavoljo oligopolne pozicije bank skozi nizke depozitne in višje kreditne obrestne mere ter dražje storitve ponovno najbolj občutili ta isti davkoplačevalci.

Ob tem vlečejo paralele s sanacijo bank iz leta 2013, ki jo je država s pomočjo Banke Slovenije in Bruslja prav tako naložila na pleča davkoplačevalcev. In to dvakrat - najprej z razlastninjenjem imetnikov obveznic in sto tisoč delničarjev NKBM, katerim jih je na veliko prodajala s praznimi obljubami. In jih še do danes ni poplačala. Nato še z milijardnimi dokapitalizacijskimi injekcijami, največ v NKBM in NLB. Če k temu prištejemo še vsesplošne odpise in prenose nedonosnih bančnih terjatev v slabo banko, s katero se je v prvi vrsti reševalo privatizacijske tajkune, pridemo do petih milijard evrov. To pa je znesek, s katerim vlada Roberta Goloba ocenjuje škodo avgustovskih poplav. Ob čemer banke danes nočejo slišati, da bi odpisovale kredite tistim, ki jim je odplavilo hiše, mesečni obroki in krediti pa so jim ostali!

Zato so banke, ki poslujejo v Sloveniji, v zadnjih tednih upravičeno na udaru, njihove pohlepne bančne prakse so namreč presegle vse meje. Medtem ko za kredite zaračunavajo do sedemodstotne letne obrestne mere, so še do konca avgusta za enako dobo zaupanega jim denarja ponujale le 0,01-odstotno letno obrestno mero. Šele pritisk javnosti, medijev in tudi politike, ki se je po najhujših poplavah v teh krajih do zdaj znašla pred težko nalogo, kako in s čim financirati več milijarde evrov težko obnovo, jih je premaknil s točke pohlepa. In odvisno od ročnosti od septembra ponujajo od ena- do triodstotne obrestne mere za depozite. Teh imajo varčni in finančno konzervativni Slovenci že več kot 26 milijard evrov. Da jim je prav, da jih banke odirajo pri belem dnevu, jim na različnih spletnih forumih sporočajo ciniki. Saj če bi začeli premikati svoje depozite v druge bolj donosne naložbe ali jih dvignili in prenesli drugam, jim jih banke sploh ne bi mogle izplačati. Z njimi financirajo tudi več desetletne stanovanjske kredite, kar je tveganje in finančna norost hkrati. A se, kot kaže, temu ob poplavi poceni denarja niso mogle upreti. Tudi s potuho Banke Slovenije, kjer pravijo, da poslovnih odločitev bank ne morejo komentirati - "niti ne smejo nanje vplivati". Pa bi v okviru svojih pristojnosti lahko.

Še večja razlika med pasivnimi in aktivnimi obrestni merami je, kot smo razkrili ta teden v Večeru, pri zaračunavanju dovoljenih in nedovoljenih prekoračitev na osebnih računih strank. Od 9,50- do 11,95-odstotne letne obrestne mere vam zaračunavajo za dovoljene limite, ki jih vsak mesec, četudi ste v minusu, redno odplačujete, ob čemer je predpisana zamudna obrestna mera 12-odstotna. V Zvezi potrošnikov Slovenije banke zato pozivajo k bolj etičnemu in odgovornemu poslovanju. Da imajo banke s tem resne težave, kaže tudi agonija kreditojemalcev v švicarskih frankih, ki si že osmo leto prizadevajo dokazati, da so žrtve bančnega pohlepa in valutnega tveganja.

Aroganco bank in njihovih uprav kažejo tudi napovedi podražitev vrste storitev, nekaterih celo za dvakrat. Ena od njih je nov cenik, ki bo začel veljati novembra, objavila celo na dan, ko bi banke morale vladi odgovoriti, kako lahko pomagajo pri odpravljanju posledic poplav ... Podražitve so nerazumne tudi zato, ker z digitalizacijo in umetno inteligenco vse več bančnih storitev namesto bančnih uslužbencev opravimo kar sami.

Glede na to, da vladajoči napovedujejo dialog - beri pogajanja - o obveznem solidarnostnem prispevku za sanacijo poplav tudi z gospodarskimi družbami, ki prav tako dosegajo višje ali, kot jim pravijo, ekstra dobičke, pa nas pelje na spolzek teren, saj so ti lahko odvisni od inovativnosti, redkih patentov in kadrovskih talentov. In te tako ali tako že plačujejo visoke davke, s katerimi država ne zna najbolj umno upravljati. Zato bi bilo dobro znižati točko pohlepa, četudi zaznamovano s socialno noto.