(ŠESTI DAN) Vodni, vodnati, vodéni

Andreja Kutin Andreja Kutin
23.03.2024 06:55
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sanja Verovnik

Vodne paralele so v naši mikro deželici sila nenavadna reč. Recimo nekje istočasno sta se zatikala razvpiti primer umeščanja Magne na polja in zapisovanje pravice do čiste pitne vode v ustavo. Obojega se nikoli ni prav preveč povezovalo; drugo je bil lep protokolarni presežek, iz sence katerega se ni slišalo opozoril, da ustava prav nič ne pomaga, če vodno zajetje mimogrede okuži izliv dizelskega goriva na poroznem Krasu, Magna je istočasno transformirala prostorski postopek umeščanja v prostor v klanje na vseh nivojih, gospodarskem, političnem, upravnem, občinskem, do te mere, da se je varovanje pitne vode v tistem tornadu povsem izgubilo, še več, postalo je neprijetna ovira na poti do razcveta štajerskega gospodarstva. Kako se je zgodba končala, vemo danes. Danes tudi vemo, kako so se končale mnoge manj razvpite zgodbe umeščanja tovarn, hotelov, hiš na bregove rek. V ustavi imamo tako zapisano pravico do čiste vode, na njej pa lep prazen kemijski obrat, svinec pa vse do Maribora.

 

Nekaj let kasneje ... "Koliko bagrov je v rekah?" - lepa grafika je dokazovala in mirila ljudi, da država dela, rije, ukrepa, odletel je menda premalo aktivni minister, v prizadete občine so politiki hiteli vihtet lopate, res pa so tudi prinašali milijone, ki jih je bilo treba porabiti. In kaj je boljša demonstracija strumnih ukrepov, kot so rumeni bagri in hruške betona na blatni podlagi? Razumljivo, varnost je prva, ukrepanje nujno, čeprav se danes kaže, da pod zastavo intervencije in zaščite vendarle ni bil čisto vsak ukrep dobro premišljen. Recimo dupleški prekop, ki je zarezal v brežino Drave in povezal gramoznico kar z reko, da bi poplavna voda odtekla, pa je ta ob narasli reki pritekla nazaj. Občina bo po intervenciji sedaj plačala še sanacijo. Mnogo je bilo tudi sizifovega dela - kar so silne mehanizacije uredile, je lahko tudi čez noč izginilo. Poplave so naplavile kruto spoznanje, da je poplavna odpornost večja od nekaj hrušk betona. In istočasno trčila v odpor kmetov, ki prav tako razumljivo ne želijo predati svoje zemlje. Sicer je pri tem malce neverjetno, koliko dobre kmetijske zemlje je šlo za trgovske kocke vseh možnih tujih trgovcev, ki se bleščijo v vsaki večji slovenski vasi in obrtne cone ob njih, pa parkirišča in krožišča, nova primestna in privaška spalna naselja, ker so postale nepremičnine v velikih mestih strašno drage. Ko gre za suhe zadrževalnike, je kmetijska zemlja očitno nekako bolj sveta, krožišča in parkirišča in nove ceste vendar potrebujemo vsi.

To je le nekaj primerov, kako zelo daleč smo od razumevanja vodnega kroga, četudi se o njem uči vsak osnovnošolec. In še huje bo, kajti vodni krog se spreminja in preoblikuje, dobiva nekakšne bodice, nekako tako kot koronavirus. Z vsako motnjo v njem zagrozi nova nevarnost. Avgustovske poplave na primer niso povzročile le opustošenja v naseljih in na infrastrukturi, ostalo je nekako v ozadju, a je zelo pomembno - posledica poplav je tudi onesnaženje. Onesnažen je bil svinčeni mulj, ki ga je neslo po strugi Drave, škatle akumulatorjev so pristale v mariborskem Melju, puščale so greznice in fekalije so se izlivale v reke, pesticide je izpiralo v vode. In te v vodnem krogu napajajo podtalnico. Kopalne vode še danes niso povsod ustrezne. Če bi kdo rekel, da je šlo le za izredne dogodke, da, res je. Ampak tudi siceršnje stanje ni kaj boljše. Kmetje, ki tako varujejo svojo zemljo, po večini ne varujejo tudi vode. Še vedno sta med najbolj s pesticidi in organskimi onesnažili obremenjena Podravje in Pomurje, vse prepogosti so prizori, kjer kmet njive zorje praktično v vodotok, dež pa nato v odsotnosti obrežne zelene meje izpira kemikalije naravnost v reke. Enako slaba je tudi skrb za podtalnico.

 

In za konec še najpomembneje - spremenjeno vreme, ki ga podnebne spremembe spreobračajo v nekakšno vremensko ruleto, je neznanka X. Za dokaze se je dovolj ozreti le dve leti nazaj. Po enem najbolj sušnih let doslej smo takoj dobili - najbolj namočeno leto. In da, suša je bila tudi letos pri nas že zabeležena. Vodnata dežela? Kakor kdaj in kakor za koga. Jasno je le, da vodéni ukrepi, ne bodo pomagali nikomur, razen nekaj gradbenikom do denarja.

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta