(ŠESTI DAN) Vrnitev v janšizem

Vlada Roberta Goloba je očitno vse do volitev pripravljena zavestno vzdrževati nezakonito stanje na vrhu policije. Tako nezaslišane ignorance do pravnomočne odločitve sodne veje oblasti si ni privoščila še nobena dosedanja levosredinska vlada. Čeprav pravna stroka in obe manjši koalicijski partnerici izpostavljajo, da je nezakonitost možno odpraviti zgolj s ponovnim razpisom za generalnega direktorja policije, so se v vladnih krogih Gibanja Svoboda odločili, da bodo zadevo pometli pod preprogo. To je najbolj verodostojen dokaz, da se je največja vladna stranka izneverila množici volivcev, ker je pogrnila na ključni predvolilni obljubi, da bo dosledno spoštovala temelje vladavine prava. Stanje duha v slovenski politiki postaja tako neznosno, da se Janezu Janši sploh ni treba vrniti na oblast, da bi obudil janšizem. Krepi ga namreč kar Golobova vlada, ki ji lahko argumentirano očitamo, da se zaradi odmika od temeljnih predvolilnih zavez norčuje iz lastnih volivcev in povzroča nepopravljivo škodo pravni državi.

Vlada je v kočljivi zadevi Jušić polna izgovorov in vztraja, da generalni direktor vodi slovensko policijo zakonito, Jušić pa celo trdi, da je sodišče prepoznalo njegov status generalnega direktorja policije. Gre za manipulativne izjave, saj mora kandidat za vodenje policije pred imenovanjem razpolagati z zakonitim sklepom uradniškega sveta, v katerem so zbrani dokazi, da izpolnjuje razpisne pogoje. Tega papirja Jušić nima. Ker je sklep uradniškega sveta v njegovem primeru s pravnomočno sodbo postal nezakonit, je okužen celoten postopek imenovanja, česar pa vlada ne želi prepoznati. Vladajoči se tako načrtno izogibajo prevzemu politične odgovornosti in nas prepričujejo, da nezakoniti sklep pravzaprav dokazuje veljavnost in zakonitost postopka, kar je šolski primer političnega zavajanja in zlorabe oblasti. Za nameček je vlada o tem, kaj je šlo narobe, spraševala celo uradniški svet, ki je zaradi neupoštevanja zakonskih predpisov pri obrazložitvi sklepa povzročil absolutno bistveno kršitev postopka in posledično nezakonitost. Namesto nepreklicnega odstopa Andreja Verhovnika Marovška z mesta predsednika uradniškega sveta in posebne natečajne komisije, ki je nezakonito odločala o kompetencah Jušića, uradniški svet razmišlja o reviziji postopka, kar v nobenem primeru ne more spremeniti pravnomočne odločitve sodišča, ampak služi le kot zamegljevanje dejstev in podaljševanje agonije.

Odgovorna vlada z integriteto bi ob spoznanju, da nad generalnim direktorjem policije še vedno visi senca dvoma, ali sploh izpolnjuje pogoje za vodenje policije, takoj ukrepala in ponovila razpis. Ker tega ne želi narediti, se le še poglablja sum, da Jušić v resnici ne izpolnjuje pogoja osmih let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju. Pred prihodom na vrh policije je bil namreč pomočnik na policijski postaji Koper in pomočnik vodje koprskih kriminalistov, glede na zakonsko materijo pa nobeno od teh delovnih mest ni sistematizirano kot vodstveni položaj. Uradniški svet je Jušiću kljub temu prižgal zeleno luč za imenovanje, pri čemer je upošteval ohlapnejšo razlago v internih pravilih policije, zanemaril pa je serijo zakonskih predpisov, ki imajo v sistemu pravne države bistveno večjo veljavo kot notranji akti posameznih organizacij. Tu najverjetneje tiči bistveni razlog, zakaj vlada ne gre v nov razpis, saj bi Jušić ob ponovnem odločanju uradniškega sveta o njegovih vodstvenih izkušnjah nemara ostal pred vrati pisarne generalnega direktorja policije, to pa bi politiki preprečilo načrte, da na najvišji položaj v policiji postavi svojega izbranca.

Ko gre za policijo, premier Golob ne izbira sredstev za diskreditacijo organov odkrivanja in pregona. Ker ga je policija v sodelovanju s specializiranim državnim tožilstvom po prijavi nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar kazensko ovadila, je Golob sporočil, da je ovadba bizarna in v posmeh policiji. Ko je v isti zadevi proti premierju postopek sprožila KPK, je premier komentiral, da gre za farso. Neodgovorna je bila tudi njegova izjava, da iz policije verjetno odtekajo zaupne informacije v kriminalne združbe, zaradi česar bi ga lahko doletela nova ovadba. Predsednik vlade bolj kot na državniško držo prisega na politični populizem, kar ga postavlja ob bok Janezu Janši. Vodilna politika na obeh polih sta si veliko bolj podobna, kot si želita priznati. Ker imata oba težave z neodvisnimi institucijami, jih redno žalita, se zatekata h konstruktom in jih finančno disciplinirata. Če je prejšnja vlada iz revanšizma brez pravne podlage ustavila financiranje STA, je sedanja oblast mimo odločbe ustavnega sodišča in zakona o javnih financah odvzela izdatna sredstva računskemu sodišču. Tudi v tem primeru gre za povračilne ukrepe proti neodvisni instituciji, ki jo je politika kaznovala, ker je v letošnji reviziji raztrgala sporne nakupe stavbe na Litijski in prenosnih računalnikov, zaradi česar sta morali oditi obe resorni ministrici.

Prihodnje volitve bodo čez 15 mesecev. Bo zmagalo večje ali manjše zlo?