"Slovenija na sončni strani Alp" je dolga leta privabljala na tisoče tujih turistov v našo malo državo, doživljali pa smo jo tudi ves ta teden. Toda pred štirinajstimi dnevi je bilo vse drugače in prizadela nas je najhujša vremenska katastrofa v zadnjem stoletju. Meteorologi nas opozarjajo, da se bo to še nadaljevalo: od neurij, ki podirajo drevesa in celotne gozdove, do rekordnih količin dežja, suš in gozdnih požarov. Pa ne le pri nas, po vsej južni Evropi, od Španije do Grčije. Kriv je vroč zrak iz afriških puščav, ki potuje preko rekordno toplega Sredozemskega morja, kjer izpareva vse več vode. Ko pride do gorovja, kot so Alpe, se dvigne do hladnejših višin, in če še trči ob hladnejši severni zrak, nastanejo nevihte z močnim dežjem in točo. Te so pri nas zalivale območje pod njimi tudi z 20 centimetri vode na kvadratni meter. S hribov pa so hudourniki v vse doline in njihove reke prinesli še ogromne količine vode, ki je hribovje ne more zadržati, in poplave in plazovi so bili katastrofalni.
In to se ne dogaja le v južni Evropi, rekordne so bile te dni poplave in naravne katastrofe tudi drugod po svetu, kjer zrak iz vse toplejših oceanov trči ob gorovja, od Norveške, Indije in Kitajske do gorečih Havajev. Upamo lahko le, da sedanji vročinski val, če bo dolgo trajal, ne bo povzročil novih gozdnih požarov. V današnji digitalni dobi je tehnologija meteorologom omogočila, da vse vremensko dogajanje pri nas in po svetu spremljajo z vremenskimi sateliti in radarji in programi, kako se bo vse razvijalo v prihodnjih urah in dneh. Na današnjih pametnih telefonih in računalnikih pa je to dostopno vsem, ki jih imamo. Pa kljub temu po vsem svetu storimo mnogo premalo in prepočasi, da bi segrevanje naše Zemlje ustavili ali da bi se kot posamezniki pripravili na to, kar do nas prihaja po nebu.
Če sem že začel z reklamnim turističnim sloganom za Slovenijo, pa naj omenim še drugega, ki smo ga v teh hudih časih mnogo bolje uresničili. Gre za izpostavitev besede "love" iz imena naše države, ki v angleščini pomeni ljubezen. Na majicah jo nosijo številni naši športniki in njihovi navijači, zaznali so jo povsod po svetu in v teh hudih časih smo jo tudi dokazali z izjemno pomočjo tisočev prostovoljcev vsem prizadetim na poplavljenih območjih in z rekordnimi milijonskimi prostovoljnimi prispevki, ki smo jih posamezniki namenili kar preko svojih mobilnih telefonov, hvaležni pa smo lahko tudi za mednarodno tehnično podporo za najnujnejše sanacijske ukrepe. Po tej poplavni katastrofi pa smo Slovenci dokazali, da med nami ni razdora, ko je potrebna pomoč vsem, ki so jih prizadele te zgodovinske ujme. In tega se mora zavedati tudi politika, saj bodo potrebni še številni ukrepi, in le z enotnostjo, kakršno smo dokazali navadni državljani, bo možno čim prej odpraviti škodo, ki nam jo je in še bo povzročila narava, s katero smo vsi ljudje na svetu že predolgo v vojni.
