Šport kraljev ima danes velik učinek na gospodarstvo in turizem

Galopski šport je šport konja in jezdeca, ki od vseh konjskih športov velja za formulo ena, saj konji dosegajo zavidljive hitrosti. V tujini je tovrstna disciplina ovrednotena kot industrija, konj namreč ni samo del dirke, ampak za sabo potegne tudi številne ljudi. V prvi vrsti sta ob lastniku najbolj pomembna trener in jezdec, nato pa kovač in veterinar. V velikih profesionalnih hlevih za konjem stoji celoten menedžment, ki išče konju primerno dirko, da o nutricionistih in oskrbovalcih konja ne izgubljamo besed. V Evropi v galopskem športu prednjačijo Irska, Anglija, Francija, Švedska, Nemčija in Italija, zanemariti ne smemo še Češke, Slovaške in Madžarske. V tej pisani množici se v zadnjih letih pojavlja tudi Slovenija.
Sedež krovne organizacije za galop v Sloveniji je v Mariboru. Pri nas brez vzponov in padcev v tem športu ni šlo. Predsednik in izvršni direktor Slovenian Turf (turf pomeni travnato stezo in je mednarodni sleng), kakršen je uradni naziv slovenske organizacije v galopu, Toni Šturm pojasnjuje: "Slovenija je začela galop ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja, razcvet pa doživela v letih 2000 do 2002, ko se je z dirkami enakopravno kosala s sosedi. Sledili so napaka v organizaciji dirk in zapleti pri izplačilih nagrad ter tragična smrt takratnega sekretarja pri Slovenian Turfu. Naključje ali pa usoda je hotela, da so se lastniki konj obrnili name - takrat še nisem bil član Turfa, sem pa bil lastnikom znan z dirk, saj sem pomagal pri urejanju dokumentacije in dovoljenj za konje, ki so prihajali na tekmovanja iz tujine." Šturm se sicer drži reka, da je v slovenski galop naprej skočil, šele nato rekel hop.

Galopski šport izgubi desetletje

Da se je leta 2003 podal na trnovo pot, kjer se bo srečeval z dolgovi, neresnimi odnosi, podtikanjem, lažmi, žalitvami, klevetami pa tudi grožnjami in neprespanimi nočmi, Šturmu takrat ni prišlo na misel. Zelo hitro se je namreč pojavil interes, da bi galop v Sloveniji vodili iz Ljubljane prek takratne Zveze galoperjev. "Kar trije ministri so v Maribor poslali odločbe, da je sedež slovenskega galopa v Mariboru. Zoper vse odločbe se je na upravnem sodišču pritožila Zveza galoperjev iz Ljubljane. Galopski šport je v tej pravdi na sodišču izgubil skoraj deset let. Ves ta čas je Turf delal s potrpljenjem in vero, da bo kmalu konec norij in razprtij," razloži Šturm. Iz tistega obdobja je znan stavek, ki ga je Šturm izrekel sredi Ljubljane, da lipicanci imajo Lipico, Ljubljana kasače, potem ko je domicil nad njimi izgubil Ljutomer, Maribor pa galoperje. Pokazalo se je, da dobro pozna slovenski galop, zgodovino in vsa ozadja, da ima potrpljenje in voljo in da ne vrže puške v koruzo, ko naleti na težavo. "Leta 2016 je vlada poslala v Maribor odločbo z nalogami in pristojnostmi Slovenian Turfa, kar je pomenilo, da se galop vodi iz Maribora. Nihče se ni več pritožil, Turf je lahko končno zadihal. Lotili smo se finančne sanacije in vzpostavili poseben odnos z lastniki konj, predvsem pa smo postavili nove temelje in pravila delovanja. Slovenian Turf je postal prepoznaven v svetu in Slovenija je v organizaciji galopskih dirk prehitela Avstrijo in Hrvaško. Avstrija z dvema hipodromoma in Hrvaška s tremi nazadujeta v tem športu, južna soseda ni v stanju izpeljati dirkalnega dne, če se dirke ne udeležijo konji iz Slovenije. Slovenci sicer največ tekmujemo na Madžarskem, Slovaškem, v Srbiji, letos bomo verjetno tudi v BiH," pojasnjuje Šturm.

Konjsko kopito je drugo srce konja

Trenerska licenca in licenca jezdeca Slovenian Turfa imata v tujini vrednost, saj se pred pridobitvijo licence opravi preverjanje znanja ob predhodnih seminarjih. "Zadnji seminar, ki je lani potekal v Mariboru, je močno odmeval po vsebini predavanega, kot predavatelj pa je izstopal direktor Nacionalnega veterinarskega inštituta Slovenije Tadej Malovrh, prepoznavna osebnost tudi v boju proti dopingu," razloži Šturm. "Na seminarjih v Mariboru so predavali ugledni predavatelji z ljubljanske veterinarske fakultete, fakultete za kmetijstvo iz Maribora in biotehniške fakultete iz Domžal, iz tujine pa ugledni gostje, Francoz dr. Roland Dewolz, Šved Björn Eklud, iz Anglije strokovnjak za prehrano Christopher Foster, iz Dubaja Less Bentton, strokovnjaki za športne konje, iz Avstrije najboljša trenerka, Slovenka Živa Prunk, pa Slovak dr. Marian Šurda in še kdo," pojasnjuje sogovornik.

Galopske dirke imajo večplastni učinek

Lastniki konj iz tujine vedno bolj pritiskajo na slovenski Turf, češ, kdaj boste tudi v Mariboru zgradili stezo za galopske dirke, saj je sedež organizacije v Mariboru. "Zamisel, da bi v Mariboru zgradili galopsko stezo, je stara že dobrih dvajset let, o projektu se je še močneje začelo razmišljati po letu 2008, ko je bil pri Betnavi izveden dirkalni dan," se spominja Šturm. Možnost, da bi v štajerski prestolnici zgradili galopsko stezo, se mu zdi uresničljiva. "Po podatkih, ki so na voljo, Maribor razpolaga z več kot sto hektarji zemljišč, ki so opredeljena za šport, a so že več kot deset let zaraščena. Maribor ima prav tako odlično geostrateško lego z ugodnimi povezavami med Dunajem, Bratislavo, Budimpešto, Zagrebom in Beogradom, med mesti, v katerih slovenski tekmovalci v galopu največkrat tekmujejo. Dirke imajo tudi večplastne učinke. S konjem pride na dirko tudi številno spremljevalno osebje, v prvi vrsti lastnik z družino, trener, jezdec, dva ali trije skrbniki konja, da ne omenjam navijačev. Galop je industrija, je šport kraljev, kot uči zgodovina, sedanjost pa nas uči, da ima izjemno velik učinek na gospodarstvo in turizem. Je svojevrstna oblika druženja in vez med konjem in občinstvom. Je promocija mesta, kjer potekajo dirke, promocija dežele," razloži sogovornik. "Galopski šport je izredno privlačen, navdušuje množice ljudi. Ko sem si pred leti ogledal prestižno dirko v Parizu, na kateri je nastopil najboljši japonski konj, je bilo na dirki toliko Japoncev, da sem imel občutek, kot da sem v Tokiu. To potrjuje, kako popularen je galop v svetu. Na dirkah v Imenem pri Podčetrtku je bilo že več kot tri tisoč obiskovalcev, pred leti na dirkalnem dnevu v Lahovcah pri Brniku tudi več kot šest tisoč, toliko jih ni niti na Dunaju ali v Zagrebu, pa sta milijonski mesti. Noben drugi šport v konjeništvu ni tako glasno spodbujan s tribun, kot je galopski. To je treba doživeti," pravi Šturm.

Galopski šport je drag

Nekateri galoperji dosegajo vrtoglavo ceno, tudi milijon evrov in več. Ko kdo kupi enoletnega konja, ga mora trenirati eno leto, saj lahko tekmuje, ko je star dve leti. Izdatki za treninge so visoki - cena treninga v Avstriji za en mesec se giblje od 800 do 1000 evrov za "all inclusive". Trener, trening jezdec, boks, seno in stelja so osnova, potem so tukaj še kovač, trening steza, sprehajalna naprava in še bi se kaj našlo. V Sloveniji je trening občutno cenejši, saj sta že ceni osnovne krme in stelje nižji kot v tujini. Slovenija premore le dve trening stezi, ki sta v zasebni lasti. Če bi imeli tekmovalno stezo in ob njej postavili še stezo za trening, bi bili izdatki lastnikov konj za trening veliko nižji. Trening centri v tujini niso samo boks, seno, stelja in sprehajalna naprava in trening steza, v najbolj razvitih državah so tudi bazeni, da konji plavajo, ob tem pa so tukaj še hlevsko osebje, ki skrbi za konje, kovači, veterinarji, nutricionisti, trenerji in jezdeci, tisti, ki so nepogrešljivi sopotniki galopskega športa.

Tujci že prihajajo v Slovenijo

Vlada je sicer dobro seznanjena s stanjem v slovenskem galopu in zaznati je, da ga želi izboljšati. Tudi na ministrstvu za kmetijsko so naklonjeni razvoju galopskega športa, kajti Turf jim mora pošiljati dokaj natančna poročila o svoji dejavnosti. "Turf si ne prizadeva za to, da bi v Sloveniji zgradili hipodrom, kakršni so v tujini, zelo zadovoljni bi bili že, če bi pri nas dobili galopsko stezo s sodniškim stolpom. Sedaj dirke potekajo v Podčetrtku, kjer je steza v obliki ovala dolga 900 metrov, v Velikih Laščah, Obrežu in Lendavi pa je vsako leto galopska steza improvizirana. Iz teh razlogov in tudi zaradi tega, da se je v zadnjih letih v Sloveniji povečalo število registriranih konj - pri nas jih registrirajo tudi tujci - se kaže potreba po izgradnji galopske steze, ki bi bila varna za konja, jezdeca in gledalce," dodaja Šturm.

Maribor bi bil idealen

Toni Šturm je član republiške selekcijske službe pri odbiri plemenjakov in član komisije za konjeniška tekmovanja pri ministrstvu za kmetijstvo, ko je govor o konjih in konjskem športu. Je zaradi tega možnost, da Maribor dobi galopsko stezo, kaj večja? "Ne skrivam želje, da v Mariboru zgradimo galopsko stezo, tovrstnega izziva in projekta se ne bojim. Maribor je vsaj zame idealen, vem pa zanesljivo, da nasprotovanj v Sloveniji, da bi galopska steza bila v Mariboru, ni. Ugodno je tudi to, da Maribor ni veliko oddaljen od Avstrije, Madžarske in Hrvaške, od koder naj bi prihajalo največ tekmovalcev. Turf ima ekipo ljudi, ki bi to željo znala uresničiti. Nikoli doslej Turf ni imel toliko zaupanja in naklonjenosti lastnikov polnokrvnih konj, kot jih ima zadnja leta, kar pomeni, da je podpora za izgradnjo galopske steze velika. Kolikšen bi bil finančni vložek, je težko napovedati, kajti na to vpliva veliko dejavnikov, tudi odziv vseh udeleženih pri izvedbi projekta. Pomembno je, da sta stroka in država zaznali potrebo po izgradnji steze. Sem za postopno izgradnjo s tujimi in domačimi viri financiranja. Upam, da se bo moja želja, želja lastnikov konj - v Sloveniji jih je v rodovni knjigi registriranih 300 - in slovenskih privržencev galopskega športa uresničila," doda Šturm.