Štirideset let mobilne glasbe

Glasba in mobilnost gresta danes z roko v roki, poslušanje najljubših komadov med vsakodnevnimi opravili, potovanji in zabavo se nam zdi nekaj povsem običajnega. Velika večina dnevnih migrantov, še posebno v večjih mestih, bo imela med hojo, kolesarjenjem ali vožnjo z avtobusom oziroma podzemno železnico v ušesih slušalke. A nekje se je to moralo začeti. Za uspeh in razširitev osebne prenosne glasbene izkušnje se moramo zahvaliti Sonyju, ki je pred štirimi desetletji v prodajo poslal walkman. Vendar pa multinacionalno japonsko podjetje s sedežem v Tokiu ni tisto, ki se je tega domislilo.
Zahvala, da lahko že desetletja na poti poslušamo svojo najljubšo glasbo, gre pravzaprav brazilskemu izumitelju nemškega rodu Andreasu Pavlu. Ta je leta 1977 patentiral stereobelt, predhodnika walkmana, predhodnika iPoda. S stereobeltom je želel izumitelj ljudem omogočiti, da bi jih glasba spremljala na vsakem koraku. Želel je, da bi lahko preko slušalk pri različnih dnevnih opravilih poslušali kakovostno glasbo. Prvič je svojo napravo testiral že februarja 1972 v St. Moritzu, ko je v gorah opazoval snežni metež, ob tem pa poslušal glasbo. Takrat se je domislil, kako lepo bi bilo, če bi lahko ljudje v vsaki situaciji poslušali glasbo - torej kjerkoli in kadarkoli. Pozneje je s svojim izumom obiskoval proizvajalce elektronskih naprav ITT, firmo Grundig, Yamaho in družbo Philips, a so bili vsi enotni, da si ne bo nihče hotel v javnosti nadeti slušalk, da bi poslušal glasbo. Kljub temu da pri pogajanjih ni bil uspešen, je bil tako prepričan v svoj izum, da je svojo intelektualno lastnino zaščitil z vlogo zahtevka za patent. Leta 1977 v Italiji, kmalu za tem pa tudi v ZDA, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Japonskem konec leta 1978.

Pravdanje za pravice

Sony je zelo podobno napravo Pavlovemu stereobeltu, to je walkman, pričel prodajati leta 1979 za 150 dolarjev, že leto za tem pa se je začel pravni spor z izumiteljem, ki je trajal šest let. Leta 1986 so pri Sonyju končno popustili in se strinjali s plačilom omejene licenčnine od prodaje nekaterih modelov walkmana, vendar zgolj za izdelke, prodane v njegovi matični državi Nemčiji. Šlo naj bi za okoli 150.000 nemških mark, kar je bilo manj kot odstotek dobička, ki ga je Sony ustvaril s prodajo walkmanov v Nemčiji. Pavel ni bil zadovoljen, zato se je pravdanje med izumiteljem in Sonyjem nadaljevalo leta 1989 v Veliki Britaniji, s podobno slabim izidom zanj. Leta 1996 so se sodni postopki končali neuspešno, plačati je moral celo tri milijone dolarjev sodnih stroškov. Šele ko je izumitelj leta 2003 zagrozil, da bo tožbe sprožil tudi v drugih državah, kjer ima patente, se je Sony odločil za izvensodno poravnavo. Z izumiteljem so leta 2004 podpisali sporazum, po katerem naj bi mu pripadala enkratno plačilo v višini deset milijonov dolarjev in delež od prodaje določenih modelov walkmana.
Prvih nekaj mesecev prodaje prenosnega kasetnika je bilo sicer tako slabih, da si nihče ni upal niti pomisliti, da bo walkman že kmalu postal najbolj uspešna Sonyjeva blagovna znamka vseh časov. Do danes je bilo prodanih več kot 400 milijonov walkmanov, 200 milijonov takšnih, ki predvajajo avdio kasete.

V prvem desetletju hiter razvoj

Prvi Sonyjev walkman je bil predvajalnik kaset z oznako TPS L2. Predvajal je stereo glasbo, imel aluminijasto ohišje, na prodaj pa je bil na Japonskem leta 1979. Za najbolj uspešen pa velja model WM-2. Po zunanjih dimenzijah ohišja je bil nekoliko manjši, po nekaterih virih pa je bilo po svetu prodanih preko 2,5 milijona enot. WM-7 je bil prvi walkman s funkcijo predvajanja obeh strani kasete. Walkman je uporabljal kar tri motorčke: po enega za predvajanje glasbe v eno ali drugo smer in tretjega za hitro previjanje kasete. Sony WM-10 je bil le nekaj milimetrov večji od kasete, proizvajalec se je lahko takrat pohvalil, da so izdelali najmanjši in najtanjši glasbeni predvajalnik na svetu. Z modelom WM-35 pa so omogočili poslušanje glasbe v vseh vremenskih razmerah, saj je bil ta walkman prvi, ki je bil vodoodporen. Brez baterij je shajal model WM-F107. Uporabljal je namreč solarne celice. Leta 1989, ko je blagovna znamka praznovala deset let obstoja, je Sony predstavil WM-701. Šlo je za omejeno serijo walkmana, ki je imel tanko kovinsko ohišje, elektronski nadzor in dolgo avtonomijo delovanja. Mnogi so ga označili za sanjski glasbeni predvajalnik.