Študija o mestu: 21. stoletje se nasmiha Mariboru

Do danes Maribor kljub ugodni geostrateški legi in sorazmerno dobro izobraženi delovni sili še ni uspel z razvojnim prebojem. Več neodvisnih analiz in kazalnikov kaže na to, da je bilo drugo največje mesto v državi v zadnjih dvajsetih letih povsem pri repu mestnih občin v Sloveniji. V razmerah liberalnega kapitalizma se Mariborčani slabo počutijo, do njega imajo celo negativen odnos. Za Mariborčane so značilni še zapiranje v ožje družbene okvire, nizko zaupanje v ljudi in institucije, tudi nizka tolerantnost do tujcev. Daleč na prvem mestu sta varnost in preživetje. A v mestu so živi trendi z obeti preporoda.

Nakazovanje preobrata

Turizem in kultura produkcija pa tudi podjetništvo nakazujejo razvojni preobrat, če bo seveda mesto to znalo podpreti. Knjiga dr. Mirana Lavriča in dr. Andreja Natererja s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Mesto neizpolnjenih pričakovanj: Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja postreže z uradnimi statističnimi in anketnimi podatki, intervjuji z izbranimi prebivalci mesta, obstoječimi raziskavami in novinarskimi prispevki. Avtorja tako ves čas sistematično predstavljata temeljne poteze družbenega življenja v mestu v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi odgovore na vprašanja, v čem se Mariborčani najbolj razlikujejo od prebivalcev primerljivih mest, ali Maribor res umira ali pa je že na poti razvojnega preobrata. In kakšne vrste preobrat lahko mesto, ki so ga nekateri označili za delavsko pokopališče, sploh pričakuje?

Veliko starejših, manj mlajših

Po raziskavi sodeč, je Maribor celo edino mesto v Sloveniji, kjer se je populacija od leta 2000 zmanjšala. V prvih petnajstih letih novega stoletja se je veliko Mariborčanov odseljevalo v tujino, a intenzivno so se drugi priseljevali k nam (ugodna izobrazbena struktura, univerza v mestu ...). Demografski upad pa po ugotovitvah v knjigi ni posledica odseljevanja, ampak se je zgodil zaradi razlike med rodnostjo in smrtnostjo. Povedano drugače, v mestu je veliko starejših ljudi, manj mladih, ki pa imajo tudi manj otrok.
Seveda ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da na takšno stanje vpliva tudi gospodarski položaj v mestu. Če se ekonomske okoliščine zaostrijo, rodnost upada. Po koeficientu razvitosti občin smo na primer na zadnjem mestu, povprečna plača je za 15 odstotkov nižja kot v Ljubljani. Podatek, ki vzbuja skrb, je, da je povprečna plača v Mariboru, drugem mestu v državi, celo pod slovenskim povprečjem. Tudi brezposelnost v Mariboru je 14-odstotna, tako kot leta 2005. A vendarle, glede na nekatere pozitivne trende v smislu prestrukturiranja gospodarstva v smer storitvene ekonomije sociologa sklepata, da je bilo mesto okoli leta 2015 vendarle v dobrem izhodišču za postopen ponovni gospodarski vzpon.

Vitalno in nepodprto

Poleg turizma sta kultura in šport obravnavana kot ključna temelja za razvoj storitvene ekonomije. Žal v Mariboru kultura ni prepoznana kot pomemben resurs, na to kaže veliko kritik in nezadovoljstva v mestu. Avtorja pa s podatki in refleksijami dokazujeta, da je kulturno življenje v mestu vitalno, a je, kljub temu da bi to lahko bil temelj prihodnosti, sistemsko nepodprto. Gre predvsem za t. i. samonikla prizorišča, ki izhajajo iz amaterizma v najplemenitejšem smislu, kar pomeni, da motiv, zakaj ljudje nekaj delajo, izhaja iz njih samih. V prvih letih 21. stoletja se je kulturna produkcija v mestu zelo povečala, kot takšna je prepletena s turizmom in preko tega z gospodarstvom. To je premik v kreativno mesto, a številni potenciali so za zdaj še neizkoriščeni.
V Mariboru je pomemben šport in se ga povezuje celo z ekscesnimi primeri. In nezdružljiv je s politiko, je izpostavljeno. Mesto od nekdaj zelo veliko investira v športne aktivnosti za vse generacije, posledično ga prepoznava kot pomemben aspekt življenja v mestu. Navsezadnje je Maribor vijolično mesto, kar je barva kluba. Barva mesta je rdeče-bela. Tudi v predvolilnem boju se je velikokrat omenjala barva mesta. Iz vsega navedenega avtorja sklepata, da ima nogomet v Mariboru, tudi v političnem smislu, pomembno vlogo. A tudi zapišeta, da ne moremo sklepati, da je njegov pomen velik za večino prebivalcev v mestu.

Veliko energije, malo zrelosti

Je pa v Mariboru po njunem veliko energije, tako politične kot športne, a malo zrelosti. Avtorja to utemeljujeta s posameznimi ekscesi in ponižanji. Že na športnem igrišču so pričakovanja ljudi zelo visoka in podobno je v politiki. Volilno telo se v zadnjih letih shizofreno obrača iz ene skrajnosti v drugo, beremo v monografiji: prvemu županu v obravnavanem obdobju, Borisu Soviču, se očitata vzvišenost in distanciranost, zato ga nadomesti njegov protipol Franc Kangler, ki pa se ga kaj kmalu začne označevati za premalo izobraženega, pretirano kmečkega in zelo domačijskega. Maribor spet izvoli protipol, intelektualca Andreja Fištravca, ki pa razočara zaradi prelomljenih obljub in neučinkovitosti; nazadnje večino volilne podpore dobi Saša Arsenovič, ki je dojet kot uspešen podjetnik, ki je z vztrajnostjo in spoštljivostjo do mesta prispeval k revitalizaciji mestnega jedra. A prej ko slej, napovedujeta Naterer in Mavrič, in to ne glede na to, koliko bo v svojem delovanju uspešen, bo zelo verjetno tudi on soočen z dokaj visokimi pričakovanji Mariborčanov.

Nizka kakovost življenja

Glede na različne indikatorje in podatke je v knjigi dokazano, da je za slovenske razmere kakovost življenja v Mariboru nizka, sploh ker je to drugo največje mesto v državi. Zelo veliko Mariborčanov ocenjuje, da se njihova družina v ekonomskem smislu težko prebija. Res pa je, pravita avtorja, da pri Mariborčanih ne gre za vsesplošno nezadovoljstvo z družbenimi razmerami, temveč za nezadovoljstvo, ki je specifično usmerjeno, še posebej na področji gospodarstva in politike. Vse to pa vpliva tudi na vrednote.