Čeprav doslej v državi resne razprave o tem, da bi ugasnili peči v Termoelektrarni Šoštanj do leta 2030, še ni bilo, se število tistih, ki jo zahtevajo, vztrajno veča. Veliko kritik je požela napoved uvoza indonezijskega premoga. Vse glasnejši so okoljevarstveniki, tudi novi minister za okolje bi TEŠ predčasno zaprl. Lahko slovenski energetski sistem sploh preživi brez enega osrednjih stebrov? Ga lahko nadomestijo obnovljivi viri?
Razlogov za predčasno prekinitev odvisnosti od premoga je dovolj. Oktobra 2018 je Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) objavil podrobno poročilo z resnimi opozorili in smernicami, kako obdržati segrevanje ozračja pod stopinjo Celzija in pol, kar je zaveza pariškega podnebnega sporazuma. “Poročilo je jasno: naslednjih deset let je ključnih za kakršnokoli resno ukrepanje, kar ne pomeni, da imamo na voljo deset let za dogovarjanje, kaj bi, temveč morajo emisije toplogrednih plinov začeti strmo padati. Glede na to, da so v letu 2018 globalno emisije še vedno rasle, imamo pred sabo velik izziv, politiki pa se vedejo, kot da se spremembe lahko zgodijo čez noč, in ne, da bo pot do njih dolga in naporna,” pravi Nina Štros, vodilni strateg za področje energetske tranzicije pri Greenpeaceu.
Uporaba premoga v energetske namene, kot enega najbolj intenzivnih ogljičnih virov in vzrokov za podnebne spremembe, mora po priporočilu IPCC v najrazvitejših državah EU in OECD, kamor sodi tudi Slovenija, izginiti iz energetske mešanice do najkasneje leta 2030, v hitro razvijajočem delu sveta pa desetletje kasneje. “Če temu dodamo še alarmantno stanje onesnaženosti zraka - po zadnjih podatkih kar 90 odstotkov svetovnega prebivalstva živi s stopnjami onesnaženosti nad priporočljivo ravnjo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) -, za katerega je v veliki meri soodgovorna tudi premogovna industrija, potem je jasno, da odločitve o zaprtju TEŠ in vseh drugih premogovnih elektrarn ni za prelagati,” pravi Štrosova.
Cena premoga
V štirih letih, odkar je bil blok 6 priklopljen na omrežje, je TEŠ posloval v rdečih številkah, razpoložljive informacije nakazujejo, da se to ne bo spremenilo niti v prihodnjih letih. “Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po svetu se premogovne elektrarne soočajo z zelo negativnimi trendi, ki njihovo ekonomiko vlečejo daleč v rdeče številke. Neposredni konkurenti, kot so vetrne in sončne elektrarne, so vedno cenejši in v marsikaterem delu sveta že cenejši od premogovnih elektrarn. V ZDA namreč že 75 odstotkov njihove premogovne flote danes proizvaja električno energijo dražje kot vetrne in sončne elektrarne. Pospešeno in v škodo ogljičnim virom se spreminja tudi zakonodajni in regulativni okvir. Nikakor ni pričakovati, da se bo to spremenilo, kvečjemu se bo trend pospešil,” meni Štrosova.
Cena ogljikovega dioksida
K ceni premoga sodi tudi cena ogljikovega dioksida. Termoelektrarna Šoštanj je ob drugih industrijskih obratih zavezana trgovanju z emisijami toplogrednih plinov (shema ETS). TEŠ je v letu 2018 izpustil 3,927.162 ton ogljikovega dioksida, za 45.335 ton so dobili brezplačnih dovoljenj, strošek za preostale kupone je bil okoli 82,5 milijona evrov. Cela termoelektrarna prispeva k skupnim emisijam Slovenije 23 odstotkov emisij.
Po dolgem kobacanju trga z emisijami, ki dolgo ni deloval prav zaradi preštevilnih odpustkov, je trgovanje z emisijskimi kuponi oživelo. V maju 2017 je bila cena kuponov zgodovinsko najnižja (4,38 evra na tono), danes je vrednost že 21 evrov za tono. Štrosova: “Po projekcijah pa je pričakovati, da bi ta lahko že v letu 2021 pristala na okrog 40 evrih za tono in okrog leta 2030 pri približno 50 evrih na tono. Če vemo, da je TEŠ v letu 2018 plačal za dovoljenja 82,5 milijona evrov, bi lahko v letu 2030 ta strošek narastel že na skoraj 200 milijonov evrov (ob nespremenjeni proizvodnji). Težave v Premogovniku Velenje, naraščajoči stroški, ki neposredno vplivajo na ceno energenta, in dejstvo, da navkljub škandalozni ideji o uvozu premoga ta lahko predstavlja samo šest do osem odstotkov celotne količine, dajejo jasno sliko, da se TEŠ nikdar ne bo izvlekel iz rdečih številk.”
Lahko premog nadomesti sonce?
Predsednik uprave Gen-I Robert Golob je prepričan, da bo treba TEŠ predčasno zapreti. “Civilizacijsko nedopustno bi bilo ljudi zavajati, da bo TEŠ dočakal leto 2054, ker se to ne bo zgodilo, tudi zaradi globalnega razvoja dogodkov. Zato je edino odgovorno ljudem čim prej naliti čistega vina in sprejeti časovnico zapiranja TEŠ ter jo z občutkom za socialo izpeljati,” pravi Golob, ki je bil med letoma 1999 in 2002 državni sekretar za energetiko. “Ta proces ne bo kratek, zaključil bi se lahko do leta 2030 ali 2035. Nujno pa je začeti takoj s pripravo posebnega zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, v katerem bodo zapisani ukrepi in predvideni finančni viri,” meni Golob.
Drastični ukrepi
Kurjenje lignita (rjavi premog), ki ga kopljejo v nemških rudnikih, in uvoženi črni premog prispevata k proizvodnji 37 odstotkov električne energije v Nemčiji.
Da bi Nemčija dosegla cilje, zmanjšanje emisij za 40 odstotkov do leta 2020, je država prvič v zgodovini sprejela drastične ukrepe (strategija o popolni ukinitvi rabe premoga). Lani junija je nemška vlada s političnim konsenzom ustanovila tako imenovano Premogovno komisijo za pripravo priporočil, kako in kdaj bo Nemčija lahko opustila premog. Komisijo za rast, strukturne spremembe in zaposlovanje je sestavljalo 24 predstavnikov različnih sektorjev: industrije, sindikatov, znanosti, okoljskih organizacij, predstavniki iz prizadetih regij ... Komisija je izdelala mnenje in priporočila za tranzicijo.
V Nemčiji naj bi bilo v tem trenutku skupaj 32.000 služb, ki so neposredno odvisne od premogovniške industrije v rudarskih regijah. Dve tretjini zaposlenih v lignitnem sektorju je starejših od 45 let, od tega naj bi se 63 odstotkov ljudi upokojilo do leta 2030. Pomoč za štiri prizadete premogovne regije naj bi nemške davkoplačevalce v naslednjih desetih letih stala več kot 35 milijard evrov.
Čez dve leti bodo obnovljive energije cenejše od fosilnih, pa tudi hidroenergije
