Ukrepi proti širjenju koronavirusa: Ni epidemije, ni izrednih razmer, je pa omejevanje pravic

Med ukrepi, ki jih vlada v teh dneh zapoveduje državljanom za omejitev širjenja koronavirusa, je tudi omejitev gibanja oziroma prepoved prehajanja med regijami, ki so na rdečem seznamu. V spomladanskem času smo imeli, spomnimo, odlok o prepovedi prehodov občinskih mej. A tedaj smo imeli razglašeno epidemijo, tokrat se vlada za to ni odločila. Je omejevanje gibanja brez razglasitve epidemije sploh zakonito? Odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar je prepričan, da ne. "Vse je narobe," začne. Ne moreš kar brez razloga omejevati temeljnih človekovih pravic. Za kaj takega je treba razglasiti bodisi izredne razmere bodisi epidemijo, pa tudi v tem primeru mora biti poseg v človekove pravice minimalen. "Poleg tega, kdo pa ve, kjer so meje regij. Ljudje so zmedeni, s tovrstnimi odločitvami se povzroča samo še dodaten kaos," je prepričan odvetnik. Po njegovem bi vlada morala za to, da ljudem omeji gibanje, razglasiti epidemijo. Za razglasitev pa se ne odloči, ker državo to stane.

Bianco menica vladi

Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek pravi, da je večina sodnikov na ustavnem sodišču dala pravno neomejen manevrski prostor, bianco menico, za ukrepe in omejevanje pravic, če se vlada pri tem sklicuje na splošno nevarnost in grožnjo širjenja (katerekoli) nalezljive bolezni, na uradne statistične podatke in na stališča svoje strokovne delovne skupine. Ustavno sodišče je, spomnimo, razsojalo, ali sta odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Sloveniji ter prepoved gibanja izven občin, ki ga je vlada sprejela v času epidemije koronavirusa, točneje sredi marca letos, v nasprotju z ustavo. Odločitev je sprejelo septembra letos. Razsojanje je razdelilo ustavne sodnike, zmagala je večina petih sodnikov proti štirim in obveljalo je, da prepoved gibanja ni bila v neskladju z ustavo. Po oceni ustavnega sodišča so izpodbijane določbe, ki so s prepovedjo gibanja izven občine prebivališča uveljavile poseg v pravico do svobode gibanja, zasledovale ustavno dopusten cilj in niso bile prekomerne. Ustavni sodniki so navedli, da je človekovo pravico mogoče omejiti le v primerih, ki jih izrecno določa ustava, in zaradi varstva človekovih pravic drugih. Tako se sme svoboda gibanja omejiti z zakonom, če je to, med drugim, potrebno, da bi se preprečilo širjenje nalezljive bolezni. Ob tem pa so poudarili, da ima državna oblast v primeru pojava nalezljive bolezni po ustavi tudi dolžnost, da ustrezno zavaruje zdravje in življenje ljudi. Cilj, ki ga je vlada s prepovedjo gibanja izven občine prebivališča zasledovala, je bil tako po mnenju večine sodnikov ustavno dopusten. Je pa ustavno sodišče presojalo tudi, ali je bil uvedeni ukrep primeren, nujen in sorazmeren. Po navedbah ustavnega sodišča je poseg v svobodo gibanja z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni ustavno dopusten, če oblast z razumnimi razlogi že v času uvedbe ukrepa izkaže upoštevano verjetnost, da bi tak poseg lahko zaznavno prispeval k preprečevanju širjenja nalezljive bolezni. Sodišče je še menilo, da je bila izkazana upoštevana verjetnost, da bi - glede na takratne podatke - prepoved gibanja izven občine prebivališča lahko prispevala k zmanjševanju ali upočasnjevanju širjenja bolezni covid-19, predvsem z zmanjševanjem števila dejanskih stikov med osebami, ki so prebivale na območjih z višjim številom okužb, in osebami na območjih z nižjim številom okužb ali celo brez njih. "Če hkrati ne bi odločno in intenzivno širše preprečevali možnosti dejanskih stikov med ljudmi tudi z izpodbijano prepovedjo gibanja, bi se novi koronavirus lahko še naprej hitro širil. Zato so bili v teh pogojih nadaljnji ukrepi vlade, ki bi lahko preprečili širjenje okužbe in s tem zlom zdravstvenega sistema, nujni," so zapisali ustavni sodniki v odločbo.

A prevladal je le en glas. Da odlok ni bil v neskladju z ustavo, so menili dr. Rajko Knez, dr. Dunja Jadek Pensa, ddr. Klemen Jaklič, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Proti pa so glasovali dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs.

"Bistvo zadeve je v razumnosti"

"Ustavno ​sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve zapisalo, da epidemija - glede katere se ni moglo odločiti, ali gre za epidemijo, pandemijo ali za epidemijo na celotnem teritoriju države -, katere konec je bil uradno razglašen in pospremljen z vojaškimi letali, dejansko še traja," zatrjuje dr. Teršek ob novih zapovedih omejitve gibanja. Odločitev ustavnega sodišča je po tem, ko je bila javno znana, označil za usodno in zgodovinsko. "Trdim, da je slovensko ljudstvo s to odločitvijo najvišje sodne instance za zaščito ustavnosti in zakonitosti v socialni ustavni demokraciji temeljskega modela izgubilo zaščito vrhovnega varuha ustavnega reda - pred dnevno strankarsko politiko. S poudarkom, da v tej zadevi ni šlo za težka ustavnopravna vprašanja, ali za problem različne razlage izmuzljivih ustavnopravnih konceptov in doktrin, niti za različne poglede na mejna ali kontroverzna ustavnopravna vprašanja. Bistvo zadeve je v razumnosti, pri zdravem razumu. Bistvo zadeve je v odločnosti, načelnosti, odsotnosti prestrašenosti, pokončni etični drži in osebni integriteti, ki mora določati funkcijo ustavnosodnih odločevalcev," je oster Teršek. In dodaja, da je manjšina, ki je ob glasovanju izgubila, omenjeno ohranila. "Manjšina, ki je ob glasovanju izgubila, je pritrdila tistemu (velikemu in zdi se, da vedno večjemu) delu misleče javnosti, ki si upa, zna in zmore prepoznati pasti zapeljevanja, manipulacij, sprenevedanj in populizma, kadar se ta pretvarja, da mu gre kategorično in izključno za obče dobro in za blagor ljudstva. Manjšina je pritrdila javnosti, ki stavi na razumnost, na moč argumenta, na dokaze, na širši kontekst namesto na golo statistiko, ki poraja več vprašanj, kot ponuja odgovorov, pa na logiko in na prepričljivo dobrovernost in preverjeno odkritosrčnost," še dodaja Teršek.

Pomanjkljivo tudi v novem zakonu

Očitki nekaterih ustavnih sodnikov pri odločanju o ustavnosti omejitve gibanja, pa tudi Terška, so bili, da bo moralo ustavno sodišče razsojati tudi o tem, ali so odloki sploh skladni z ustavo, četudi temeljijo na zakonu o nalezljivih boleznih. Dr. Čeferin je opozoril, da določba v zakonu, ki govori o omejevanju gibanja, daje vladi preširoka pooblastila in jo s tem pooblašča, da ureja tudi materijo, ki bi jo moral zakon urediti sam. Gre torej za protiustavno izvršilno klavzulo, je prepričan Čeferin. A četudi so bili ustavni sodniki na ta dvom opozorjeni, piše Čeferin, se jim ta vidik ni zdel sporen. Medtem je v postopku sprejemanja novela zakona o nalezljivih boleznih, ki med drugim govori: "Kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej ali iz nje razširijo določene nalezljive bolezni in okužbe, lahko Vlada RS odredi tudi naslednje ukrepe: omeji vstop v državo osebam iz okuženih ali ogroženih območij; prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali ogroženih območjih, vključno z vstopom in izstopom iz okuženega območja; prepove oziroma omeji zbiranje večjega števila ljudi na javnih ali zasebnih površinah; prepove oziroma omeji dejavnost v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter omeji dejavnost izvajanja predšolske vzgoje in varovanja predšolskih otrok; omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov ter izvajanje storitev; odredi uporabo zaščitne opreme in druge specifične zaščitne ukrepe na javnih ali zasebnih površinah, glede na način prenosa nalezljive bolezni, odredi prepustitev poslovnih in drugih prostorov, opreme, zdravil in prevoznih sredstev v uporabo za zdravstvene potrebe ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja materialno dolžnost." Torej gre za ukrepe, ki jih državljani zdaj večinoma že poznamo. Teršek pa v kritiki omenjene novele to določbo zakona označuje kot pomanjkljivo in podnormirano. In s tem vladi spet nova široko odprta vrata.