J. A. Scopoli kot freska na lehnjaku, ki ga je na kulturnem maratonu v Gimnaziji Jurija Vege ustvarila Ajda Tušar.
Iz pisnih virov je mogoče razbrati, da se je Scopoli že v rani mladosti posvečal botaniki. Zanimale so ga zlasti zdravilne rastline in njihova uporabnost. To naj bi botrovalo odločitvi za študij zdravilstva. Leta 1743 je študij končal v Innsbrucku. Zaključni izpit, ki mu je omogočal zdravniško delo v celotni habsburški monarhiji, je z odliko opravil na Dunaju. Veselil se je službe v Lienzu, a so ga z dunajskega dvora poslali službovat v idrijski rudnik živega srebra.
Zaradi zastrupitev s strupeno tekočo kovino množično obolevajoče in umirajoče rudarje so dotlej zdravili priučeni padarji. Uprava rudnika, ki je skupaj z Idrijo od leta 1575 sodila neposredno pod upravo habsburškega dvora, je več kot stoletje zaman prosila za odobritev stalnega, šolanega zdravnika.
Leta 1754, ko je kot prvi uradni zdravnik v rudnik prišel Scopoli, je tam delalo približno 1300 rudarjev. Monarhiji in poznejšemu avstrijskemu cesarstvu so zagotavljali kar pet do deset odstotkov celotnega proračuna. Bili so v katastrofalnem zdravstvenem stanju, umirali so rosno mladi. Pravzaprav so bile razmere sredi 18. stoletja slabe v vsej Idriji. Pravzaprav so bile katastrofalne, navkljub temu da je živo srebro že v 16. stoletju pognalo razvoj celotne monarhije in preko nje Evrope. Od tod izvira priznanje univerzalne vrednosti dediščini živega srebra in zdaj že enajst let star vpis na listo svetovne dediščine pri Unescu.
Zaradi zastrupitev s strupeno tekočo kovino množično obolevajoče in umirajoče rudarje so dotlej zdravili priučeni padarji. Uprava rudnika, ki je skupaj z Idrijo od leta 1575 sodila neposredno pod upravo habsburškega dvora, je več kot stoletje zaman prosila za odobritev stalnega, šolanega zdravnika.
Leta 1754, ko je kot prvi uradni zdravnik v rudnik prišel Scopoli, je tam delalo približno 1300 rudarjev. Monarhiji in poznejšemu avstrijskemu cesarstvu so zagotavljali kar pet do deset odstotkov celotnega proračuna. Bili so v katastrofalnem zdravstvenem stanju, umirali so rosno mladi. Pravzaprav so bile razmere sredi 18. stoletja slabe v vsej Idriji. Pravzaprav so bile katastrofalne, navkljub temu da je živo srebro že v 16. stoletju pognalo razvoj celotne monarhije in preko nje Evrope. Od tod izvira priznanje univerzalne vrednosti dediščini živega srebra in zdaj že enajst let star vpis na listo svetovne dediščine pri Unescu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
