V Sovi spet frči perje: So motiv SDS za vojno dodatna pooblastila na področju boja proti ekstremističnim skupinam?

Lani oktobra, po imenovanju novega direktorja Rajka Kozmelja, so zaposleni v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) prekinili skoraj eno leto trajajočo stavko. S Kozmeljem, ki ima trdno podporo v Damirju Črnčecu, nekdanjemu direktorju Sove in glavnemu svetovalcu predsednika vlade Marjana Šarca, se je zdelo, da je v organizaciji zavel svež veter. Kozmelj je po nasvetu opozicijskih kritikov želel Sovo, predvsem pa kadrovanje v njej, narediti bolj transparentno. Maja so objavili razpis za devet novih sodelavcev, odziv je bil velik, saj se je nanj prijavilo skoraj 900 kandidatov. Nato se je Kozmelju, Črnčecu in Šarcu zgodila afera, ki so jo v tabloidnih medijih poimenovali Lepa Nataša. Šarec naj bi bil mimo razpisa, kar sicer za zaposlovanje v obveščevalni agenciji ni nič neobičajnega, uredil zaposlitev N. H. v Sovi.
Parlamentarni nadzor Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je v tem primeru ugotovil in potrdil, da je Šarčeva znanka, predsednik vlade ne prikriva poznanstva z njo, v Sovi pa je zaposlena že od marca letos. Po doslej znanih podatkih N. H., ki je bila na prejšnjem delovnem mestu v uradu župana Škofljice Ivana Jordana, sicer člana SDS, piarovka, v Sovi ne opravlja (zapletenih) obveščevalnih nalog, ampak naj bi delala v eni od podpornih služb, ki obsegajo znatni del zaposlenih v agenciji.

Erbežnik: Knovs ima pristojnost celovitega nadzora nad Sovo​

A Knovs, kjer ima večino opozicija, vodi pa ga predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ton, vsebino in ritem dela pa narekuje poslanec SDS Žan Mahnič, sicer ena od desnih rok Janeza Janše, ki je prav tako član komisije, z nadzorom v Sovi zaradi zaposlitve N. H. ni bil zadovoljen. V zadnjih tednih odmevajo napeti odnosi med Knovsom in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Začelo se je z razkritjem zaposlitve znanke premierja Marjana Šarca. Direktor Sove Kozmelj po (pravnem) premisleku celotne dokumentacije v zvezi s kadrovanjem N. H. Knovsu ni želel predati. Predsednik vlade Šarec in Sova sodita, da brskanje po personalnih mapah zaposlenih v Sovi ni v pristojnosti Knovsa, za nadzor naj bi bil po njihovem mnenju izključno pristojen inšpektorat za javni sektor, ki je že začel delati.
In prav pri vprašanju, kdo ima pristojnost za preverbo za skladnosti zaposlitve N. H. v Sovi, se je vnela vojna med Sovo in Knovsom na eni strani ter med predsednikom vlade Šarcem in SDS ter Novo Slovenijo na drugi strani. Tonin na podlagi pro bono pridobljenega mnenja odvetniške pisarne Vrtačnik, ki ga je spisal izredni profesor z Evropske pravne fakultete dr. Anže Erbežnik, vztraja, da ima KNOVS pristojnost celovitega nadzora nad Sovo, ki je trenutno po njegovih navedbah onemogočen. Po Erbežnikovi oceni 13. člen zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb (ZPNOVS), ki našteva pristojnosti in naloge parlamentarnega nadzornega telesa, ne predstavlja omejitve nadzora Knovsa nad Sovo na način, "da le-to nima vpogleda v dokumentacijo v zvezi s postopki zaposlitve".

Lobnikar: Nad Knovsom ni samo modro nebo

"Ne verjamem, da lahko nekdo, ki je član parlamentarne komisije in nima nobenih kompetenc ali znanj s področja obveščevalne kadrovske dejavnosti, ampak je samo politik, ugotavlja zakonitost in primernost zaposlitev. Ne more!" pa je prepričan dr. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede. "Neki parlamentarec si ne more domišljati, da ve bolje od izbornih komisij, kdo je primeren ali ne za zaposlitev v Sovi. O strokovnosti ne morejo ničesar vedeti, če ničesar o tem ne vedo. Naj nadzor naredi tisti, ki je kompetenten," še dodaja Lobnikar. "Knovs ni absoluten. Nad njim ni samo modro nebo, ampak zakon. Obstaja način nadzora zaposlitve konkretne osebe, ki pa naj ga izvede tisti, ki je za to plačan in usposobljen," naš sogovornik usmeri na inšpektorat za javni sektor: "Sova mora dovoliti nadzor zaposlitve, ampak naj ga naredijo tisti, ki so za to kompetentni. Knovs nima kompetenc, da bi ugotavljal, ali je bila kandidatka, ki so jo izbrali za delo v Sovi, primerna za delo v Sovi, ker nimajo teh kompetenc. Nimajo potrebnih znanj, veščin in sposobnosti."

Dvojni Janševi obveščevalni standardi

Direktor Sove Kozmelj, ki je zaradi izdaje tajnih podatkov zoper znane in neznane osebe vložil kazensko ovadbo, se brani, da je odvetniška pisarna Vrtačnik popolnoma spregledala, da imajo državni organi samo tiste pristojnosti, ki jim jih izrecno določa zakon. V intervjuju za Mladino je Kozmelj povedal, da lahko inšpektorat za javni sektor pogleda vse, kar je v kadrovskih mapah, ne more pa tega preverjati parlamentarna nadzorna komisija. "Vsak ima svojo pristojnost in poanta nadzora je prav v tem, da je razdeljen na več institucij," je povedal Kozmelj.
Knovs je v torek pozval vlado, naj omogoči nadzor nad kadrovskimi postopki v vladi in poskrbi, da bo Sova Knovsu predala določene dokumente. "Nadzor nad Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) ni onemogočen, to je dejstvo," se je branil Šarec in dodal, da ko bo inšpektorat za javni sektor opravil svoje delo glede kadrovskih potez, "bomo vsi seznanjeni s tem nadzorom". Šarec in Sova na eni strani ter Knovs na drugi sta se torej trdno vkopala na svoja diametralno nasprotna stališča. Novo merjenje moči je Tonin napovedal že za naslednji teden, ko bo komisija ponovila nadzor v Sovi in poskušala preveriti zakonitost zaposlitve Šarčeve znanke v skladu s svojimi polnimi pooblastili.
"To, kdo bo zaposlen v Sovi in katere kriterije mora izpolnjevati, je določeno v sistematizaciji, zaposlovanje pa poteka po postopkih, ki so sicer nekoliko specifični, v glavnem pa enaki kot v celotni državni upravi. Seveda o tem odločajo tisti, ki so tam pristojni, o tem ne more odločati komisija, ki izvaja nadzor nad posebnimi pooblastili." S to obrazložitvijo je leta 2013 takratni predsednik vlade Janez Janša odgovoril na poslansko vprašanje, ali ima Knovs pristojnost nadzorovanja kadrovanja v Sovi. Leta 2013, ko je Sovo vodil Črnčec, takrat Janšev najtesnejši sodelavec, zdaj pa Šarčev, so namreč v Sovi zaposlili kar 25 ljudi, ki so bili tesno povezani s SDS. Danes, ko so nekateri od omenjenih še vedno zaposleni v Sovi in so pomemben vir notranjih informacij za stranko SDS in njen medijski sistem, je Janša popolnoma obrnil ploščo. Na "vseslovenskem" protestu Rešimo Slovenijo prejšnji teden je zahteval odstop direktorja Sove Kozmelja, ker je zavrnil zahtevo Knovsa, naj ji posreduje dokumentacijo o zaposlitvi N. H. v Sovi.
Kot pa je razbrati iz Kozmeljevih odgovorov v intervjuju za Mladino, pa so motiv SDS za vojno proti aktualnemu vodstvu Sove in s tem proti predsedniku vlade Šarcu tudi dodatna pooblastila Sove na področju boja proti ekstremističnim skupinam. Žan Mahnič iz SDS je bil tisti, ki je predlagal, da se iz resolucije o strategiji nacionalne varnosti izbrišejo pooblastila, ki so povezana s krepitvijo Sove na področju ekstremizmov. V številnih medijskih poročilih v zadnjih letih so bile izpostavljene domnevne povezave med SDS in nekaterimi ekstremističnimi skupinami.

Toninovo ministrovanje Janši

Zaradi politične zlorabe Knovsa, kar Šarec v bistvu očita parlamentarnemu nadzornemu telesu, pa je politično močno počilo tudi med Šarcem in šefom Knovsa Toninom. "Navsezadnje je Knovs sestavljen iz poslank in poslancev, inšpektorat je pa strokovni organ. Namigi, da je inšpektorat vladni organ in zato pristranski, so pa iz trte izviti. Koliko bolj je potem pristranski Knovs, ki ga vodita gospod Tonin in gospod Mahnič, predstavnika opozicije, eden celo predsednik parlamentarne stranke. Da ne govorim, da je član Knovs tudi gospod Janša, večni predsednik SDS," je Šarec zapisal na facebooku in še pikro dodal, da je želeni pohod Toninove Nove Slovenije v sredino z ministriranjem gospodu Janši težko dosegljivo.
Za to Šarčevo izjavo je sledil še konkreten obveščevalni udarec Novi Sloveniji. Planet TV iz skupine Telekoma Slovenije, kjer naj bi imel močan vpliv tudi nekdanji direktor Sove Damir Črnčec, je v sredo namreč razkrili, da je v Sovi po neuradnih, a zanesljivih informacijah že nekaj časa zaposlena tudi snaha nekdanje predsednice Nove Slovenije in evropske poslanke Ljudmile Novak. Tonin je že napovedal, da bodo naslednji teden preverili tudi zakonitost zaposlitve sorodnice nekdanje Toninove šefice.

Epilog šele na ustavnem sodišču?

Kako se bo torej napenjanje mišic med Knovsom in Sovo ter kabinetom predsednika vlade končalo? Po dolgotrajni in precej burni sagi, v kateri je glavni cilj SDS predvsem demontaža Sove in njenih pristojnosti, obenem pa tudi izvajanje močnega pritiska neposredno na predsednika vlade Šarca, je pričakovati, da bo zadeva pristojnosti nadzora zaposlitve N. H. končala na ustavnem sodišču.