V Večeru pred 50 leti: Kakšno pa je letos grozdje, bo kaj vina?

Pripravil Rok Kajzer
07.10.2023 05:30

“Teče, že teče in to dobro, le kvaliteta ne bo takšna,” so nam povedali.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
1. oktober 1973

Zmagoslavje domačih oračev

Devetintrideset najboljših traktoristov iz vseh republik je tekmovalo pri Murski Soboti. Opraviti so morali preizkušnjo iz oranja, spretnosti vožnje in teorije. V Moravskih toplicah so včeraj opoldne svečano razglasili rezultate. Na lej slovesnoti so bili poleg tekmovalcev Ivan Kuštrak, zvezni sekretar za kmetijstvo. Rudi Čačinovič, podpredsednik republiškega izvršnega sveta, Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo, Aleksander Orlandič pa je izročil najboljšim ekipam in posameznikom prehodne pokale, diplome in plakete. Ekipno je v kategorijah lažjih in težjih traktorjev zmagala Slovenija, pri posameznikih v skupini lažjih traktorjev že drugič zapored Štefan Bukvič iz KIK Pomurka, v kategoriji težjih traktorjev prav tako domačin Franc Kuhar. Oba sta si prislužila plaketo zlatega orača.

1. oktober 1973

So trte obrodile ...

"Kakšno pa je letos grozdje, bo kaj vina?" smo bili takoj na začetku radovedni, ko smo se zapodili v gorice in obiralce grozdja na Velikem vrhu v bližini gradu Borl. "Teče, že teče in to dobro, le kvaliteta ne bo takšna," so nam povedali. Vse kar leze in gre in ima seveda posla v goricah, se je odpravilo obirat letošnjo letino. Starejši so marljivo rezali zlato vabeče grozdje, mlajši pa so sopihali v hrib z brentami na hrbtu. V Ptuju in okolici smo se nekajkrat ustavili in ugotovili, da ni nikjer žive duše, ker so vsi v vinogradih. Pravijo. da so za to priložnost "naročili" lepo vreme, da bodo grozdje v miru spravili pod stiskalnice, iz katerih bo stekel sladek mošt. Pri domačiji Zebec je šla trgatev že h koncu, po sosednji stiskalnici pa sta že vse dopoldne pridno tancala fantiča, iz kuhinje je dišalo po sveže pečeni potici, da o moštu, ki je kar vabil, ne govorimo. Ko smo že odhajali, čeprav neradi, so nam klicali izpod hriba: "Morali bi priti zvečer, takrat bo veselo, če že greste, pa se vsaj nazobljite grozdja," so bili gostoljubni. Stopili smo tudi med obiralce, da bi izvedeli kako kaj kaže letina in kakšno bo vino. Ivan Srebernjak iz Ptuja: "Šmarnica je dobra, ta ne gnije, ostalo pa je pokvaril dež, ki je padal ves teden. Še pred tednom dni je kazalo zelo dobro, sedaj pa ga je precej segnilo, zato imajo okoli Ptuja le šmarnico, ki ne gnije. Teklo bo, le kvalitetno ne bo tako, kot je kazalo." Marija Kokolj iz Velikega vrha: "Obiram pa že vrsto let in te naše gorice. Letos je grozdje sladko, roke imam kar smolnate od njega. Mošta bo že veliko, le kvaliteten ne bo tako. Ko bi ne bilo dežja, ki je vse pokvaril, bi bilo še bolje, ker je letos veliko grozdja." S.Š.

1. oktober 1973

Mladost na stopnicah

Že prihodnji četrtek bomo na naših malih zaslonih lahko spremljali novo nadaljevanko Mladost na stopnicah, ki jo je po istoimenskem romanu Antona Ingoliča za televizijo priredil France Štiglic. Serija ima šest nadaljevanj in jih bomo tisti, ki imamo doma barvno televizijo, gledali tudi v barvah. Zgodba govori o mladih in je mladim tudi namenjena. Televizijska nadaljevanka v glavnem ne odstopa od literarne predloge in pripoveduje o mladem fantu, ki ga nerazumevanje okolice in težke razmere potisnejo na stranpoti. Po vrsti nezgod in zapetljajev pa se mu končno le posreči zaživeti novo življenje. Glavno vlogo so zaupali mlademu debitantu Tomažu Jazbecu,poleg njega pa bomo v novi televizijski seriji videli še Marino Urbanc, Nadjo Strajner, Majdo Potokar, Janeza Hočevarja in druge. Svet mladih je v Mladosti na stopnicah prikazan stvarno, brez pridržkov in olepšav. Sodelavci mladinske dramske redakcije na ljubljanski televiziji prav zato upajo, da bo nova nadaljevanka všeč tako starim kot mladim. D.M.

1. oktober 1973

S padalom v partizane

O tem vitkem, visokem in šarmantnem gentlemanu so dejali, da je eden izmed najbolj nenavadnih ljudi naše dobe. Za nas Jugoslovane je general Fitzroy Maclean zaveznik, star bojni tovariš, šef zavezniške vojaške misije pri Vrhovnem štabu, avtor znane knjige o Titu. Sicer pa poglejmo, kako je sir Fitzroy, ljubeznivi škotski aristokrat, prišel med partizane: "Točno pred tridesetimi leti sem iz letala nad Mrkonjič gradom skočil s padalom. Videl sem ogenj - to je bil dogovorjen znak, da sem nad partizanskem teritorijem. Vedel sem, da so v bližini tudi Nemci. Naenkrat je iz grmovja stopil mladenič v raztrgani nemški uniformi in obrnil brzostrelko vame. 'Zdravo, sem angleški častnik' sem se predstavil. Vojak je spustil orožje, me objel, poljubil in vzkliknil: 'Tovariši, našel sem generala!'" "18. septembra 1943 sem prvič srečal tovariša Tita. In točno na trideseto obletnico tega srečanja sva se spet sešla na Brionih. Z zadovoljstvom lahko rečem, da se Tito ni spremenil. Še danes je, kot je bil v vojnem času, vitalen, moder, hraber in realen ..." /.../ Maclean tekoče govori naš jezik. Pravi, da se ga je naučil med osemnajstmesečnim bivanjem v Bosni, izpopolnil pa ga je na Korčuli, kjer je pred osmimi leti kupil staro hišo in jo spremenil v svoj drugi dom.

Arhiv Večera
2. oktober 1973

Nemci se potegujejo za Krško

Neodvisni zahodnonemški časnik Sueddeutsche Zeitung poroča, da so poslovni krogi Zahodne Nemčije močno zainteresirani, da bi dobili gradnjo jedrske električne centrale pri Krškem. Iz tega vira je tudi podatek, da je družba Muehlheimer Kraftwerk Union, ki že gradi električni atomski centrali v Avstriji in Švici, poslala osnovno ponudbo in dodatne pogoje, da bi bila kos konkurenci Westinghous iz ZDA in General Elektric-Ansaldo, ZDA-Italija, ki se tudi poteguje za Krško. Da bi dobila naročila, je ta zahodnonemška družba pripravljena podvojiti zdajšnji nakup elektronske opreme v Jugoslaviji in se še bolj angažirati pri kooperaciji z jugoslovanskimi podjetji za nastop na tretjih tržiščih. Tanjug danes poroča, da so giganti zahodnonemške elektronike (zahodnonemška družba je vključena v koncern Simens in AEG Telefunken) pripravljeni zaupati jugoslovanskim podjetjem posel za več kot 500 milijonov mark pri dobavi opreme za štiri jedrske centrale, ki jih bodo gradili v Sovjetski zvezi. /.../

5. oktober 1973

Nepričakovani finale košarkarjev

V sinočnjem polfinalu evropskega košarkarskega prvenstva v Badaloni je Jugoslavija zanesljivo opravila z moštvom ČSSR, senzacionalen rezultat pa je prišel iz Barcelone. V drugem polfinalu EP je Španija presenetljivo, a zasluženo, opravila z moštvom ZSSR. Takšen razplet je za nas dokaj ugoden, v sobotnem finalu se lahko nadejamo celo prvega mesta, potem ko so vsi strokovnjaki ter ljubitelji tega športa pričakovali zanesljiv uspeh Sovjetske zveze.

5. oktober 1973

Bomba je počila prehitro

ATENTAT NA SEDEŽ ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V CELOVCU - Sinoči je odjeknila v celovški ulici Gasometergasse pred poslopjem s številko 10 dokaj močna eksplozija. Stanovalci in bližnji pešci, to se je pripetilo med 20. in 21. uro, so videli dva atentatorja, od katerih je bil eden verjetno ranjen, bomba je, kot kaže, eksplodirala prehitro. Atentat je bil naperjen zoper napisni tabli zveze slovenskih organizacij v Celovcu in Slovenskega Vestnika, obe sta dvojezični. Poškodovana sta bila dva osebna avtomobila lastnice hiše, policija je uvedla preiskavo in trdi, da je bil atentat naperjen zoper enega izmed Slovencev, ki prebiva v hiši. Najnovejši incident v Celovcu je ponovno vznemiril vse Slovence, ki upajo, da bosta atentatorja prijeta čimprej. JURIJ ZAKOPARNIK

5. oktober 1973

Novi izdelki Talis

Kupcem v TH Merkur se je te dni ponudila priložnost, da so okusili nove izdelke žganih in brezalkoholnih pijač mariborskega Talisa, ki se je z novim ginom, viskijem in tonikom (africano) odlikoval in odlično predstavil na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani. Brezplačna pokušnja in seveda tudi prodaja bosta odslej še v samopostrežni trgovini Koloniale na Partizanski cesti in v Plavi 9 v Gosposki ulici.

6. oktober 1973

Gondole bodo mirovale

Od 8. do 13. oktobra pohorska vzpenjača ne bo prevažala na Pohorje potnikov - zaradi rednega vzdrževanja. Med drugim bodo tudi zamenjali napenjalne vrvi (prvič po osmih letih, čeprav so vse še "zdrave"). M.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta