Kdo si želi pri nas še več potrošniških posojil? Potrošniki ali predvsem banke, ki jim zdaj lenari na računih 4,4 milijarde evrov? Ti evri so za banke strošek, saj morajo zanje plačevati Evropski centralni banki negativne obresti. Banke si torej zelo želijo, da bi njihova trgovina z denarjem kar se da cvetela. Potrebe po posojilih pa se krepijo tudi med potrošniki. Po desetletju vzdržnosti je "zapravljivost" med prebivalstvom na Slovenskem spet dobila domovinsko pravico in tudi podjetja, ki so morala v krizi postrgati, kar in kjer se je dalo, da so se znebila starih dolgov, so letos končno investicijsko zadihala.
Priporočilo BS, naj bodo banke previdne, je smiselno
Ker so začutile priložnost, banke vabijo po posojila s tako obetavnimi oglasi, da jih je težko preslišati. Po podatkih Banke Slovenije potrošniki najpogosteje stopimo po potrošniško posojilo v Addiko Bank, sledita ji Delavska hranilnica in Hranilnica Lon. V devetih mesecih letošnjega leta so gospodinjstva najela za poldrugo milijardo evrov stanovanjskih in potrošniških posojil več kot lani, od tega 200 milijonov evrov več nenamenskih potrošniških posojil. Lani so gospodinjstva v celem letu vzela trikrat manj posojil kot letos, ali za pol milijarde evrov več kot leta 2016. Je imela torej Banka Slovenije, nadzornica bank, v začetku letošnjega novembra utemeljene razloge za to, da je bankam priporočila, naj bodo podobno kot pri stanovanjskih posojilih previdne tudi, ko dajejo potrošnikom nenamenska potrošniška posojila? Tveganje, da jih bodo posamezniki porabili nesmotrno in jih zato tudi težje vrnili, je pri teh posojilih večje, je menila Banka Slovenije, še zlasti, če jih bodo bankam vračali tudi deset let. Centralni bankirji so bankam skratka svetovali, naj tudi pri odobravanju potrošniških posojilih pomislijo, ali bodo posojilojemalci po sedanjih pogojih odobrena posojila čez deset let lahko vrnili v razmerah, ko se gospodarska rast postopoma ohlaja in bi se posledično lahko denar podražil.
Ko posodijo tisoč evrov le nebančniki
"Naše banke (NLB, Abanka, NKBM, UniCredit,Sberbank, Addiko Bank, Banka Intesa Sanpaolo) nas skoraj dnevno preko raznih medijev prepričujejo o najetju ugodnih kreditov, ko pa se konkretneje začnemo zanimati za kredit, pa velikokrat ostanemo praznih rok. Največkrat vas odpravijo s stavkom: 'Žal ste posojilno nesposobni zaradi zvišanja minimalne plače. Poskušajte najti poroka.' Vendar ne obupajte! Obstaja tudi druga možnost, le obiskati nas morate. Mi smo pravi naslov za uresničitev vaših želja! Pokličite in preverite našo ponudbo!" vabi povsem legalno po posojilo na spletu eden od imetnikov pri ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo izdanega dovoljenja za potrošniško kreditiranje.
Druga firma s tem dovoljenjem pa je objavila na spletu razpredelnico s pojasnilom, koliko obresti zaračuna za tisoč evrov posojila v gotovini. Če bi denar vrnili čez mesec dni, bi dodali tisočaku 48 evrov. Ljudje, še zlasti, če so jih v banki zavrnili, rečejo, nujno potrebujem denar, kaj pa je teh 48 evrov v primerjavi s škodo, ki bi nastala, če tisočaka ob roku ne bi imel. Če tej firmi vračaš tisočaka šest mesecev, dodaš za pol leta posojila 288 evrov obresti, skupaj vrneš torej 1288 evrov.
Kaj pravijo v Združenju bank Slovenije?
"Vprašanje je le, ali lahko teh tisoč evrov posojila človek vrne," je primer komentirala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. "Če bi denar lahko vrnil, bi tisoč evrov posojila dobil v banki. To je problem. Ko denarja ne vrne, pridejo izterjevalci. Pa gre od hiše še več denarja, morda nato avto itd. Predvsem pa je vprašanje, kdo lahko učinkovito nadzira to sicer legalno dejavnost, ki je registrirana v gospodarskem ministrstvu kot potrošniško kreditiranje," se je vprašala Zadravec Caprirolova.
Kaj v tržnem inšpektoratu?
V tržnem inšpektoratu so se na ta konkretni primer odzvali takole: "Za posojila v višini 1000 evrov z ročnostjo 6 mesecev je maksimalno dovoljeni EOM na dan 12. 12. 2018 znašal 87,4 odstotka. Za izračun dejanskega EOM v konkretnem primeru, ko mora potrošnik za takšen kredit in s takšno ročnostjo plačati 288 evrov obresti, pa bi potrebovali še vsaj podatek o številu anuitet ter njihovi višini, zato konkreten primer težko komentiramo."
Več potrošniških posojil, ker smo odlagali obnove deset let
Stanje je za Zadravec Caprirolovo razumljivo: "Ni nepričakovano, saj so v preteklih desetih letih zaradi krize prebivalci niso zadolževali. Rast potrošnikih posojil lahko pomeni, da so se potrošniki zdaj odločili za investicije, ki so jih zaradi negotovih razmer odlagali deset let."
Nismo zadolženi, posojila vračamo, še je prostor za kreditiranje
"Za razliko od drugih ponudnikov posojil na trgu je za banke zgornja meja tveganja v poslu kreditna sposobnost posojilojemalca", je poudarila Zadravec Caprirolova. To so številni preizkusili na svoji koži, ko so odkorakali iz banke brez posojila. Ni jim ga dala, ker je po preverjanju ocenila, da ga ne bodo mogli vrniti. Direktorica ZBS to ve, a pravi, da morajo banke skrbeti za upravljanje tveganj, pri čemer pa upoštevajo tudi socialni položaj posojilojemalca. "Ne želijo si sklepati poslov, v katerih je vnaprej znano, da ljudje posojil ne bodo mogli odplačati," je odkrita Zadravec Caprirolova. In pri nas res ni veliko primerov, ko ljudje ne morejo vrniti sposojenega denarja. Konec septembra so centralni bankirji poročali, da ni bilo poplačanih le 2,5 odstotka stanovanjskih posojil in 3,3 odstotka potrošniških.
Banke ne posodijo več, kot lahko vrnemo
"Slovenci smo bolj nagnjeni k varčevanju kot zapravljanju in posamezniki smo pri najemanju posojil relativno konservativni. V primerjavi z državljani drugih evropskih držav smo že leta nadpovprečno varčni in tudi manj zadolženi in se nam zelo redko zgodi, da posojil ne vrnemo. Še celo v času krize so bila naša gospodinjstva po neodplačevanju posojil čisto na evropskem repu, stopnja se v primerjavi s kredkrizno ni povečala, četudi je bilo brezposelnih bistveno več. Bili smo unikatni primer, saj je povsod drugod neodplačevanje kreditov poskočilo. Skoraj prepričana sem, da je tako tudi zato, ker že tradicionalno pri odobravanju posojil upoštevamo zakonsko predpisano socialno pravilo, koliko mora posamezniku mesečno ostati za preživetje, ki so jo začele druge države uporabljati bistveno kasneje kot mi. Nekatere šele v času krize," pravi direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.
Razmerje med depoziti in posojili
Slovenci imajo na bančnih računih trenutno več kot 19 milijard evrov, ostajamo eden najbolj varčnih narodov v Evropski uniji. Banke, ki poslujejo v Sloveniji, svoje presežke nalagajo pretežno v državne vrednostne papirje, 4,4 milijarde evrov v začetku pisanja že omenjene presežne likvidnosti pa deponirajo pri Evropski centralni banki, kar jim dela sive lase, ker prinaša negativne obrestne mere. "Razmerje med depoziti in posojili že zelo zelo dolgo ni bilo takšno, kot je zdaj. Če je sploh kdaj bilo takšno. Zdaj banke plasirajo v posojila le 70 odstotkov zbranih depozitov, na začetku krize so jih skoraj 150 odstotkov. Struktura bančnih bilanc torej še omogoča nadaljnjo rast kreditiranja. Banke si tega želijo, ker je to njihov posel, po nekaj letih gospodarske rasti pa vsi pričakujemo, da se bodo vlaganja okrepila. Razveseljivo je, da se krepijo. Tudi v podjetjih se prebujajo," je ocenila Zadravec Caprirolova. In dodala, da je zdaj stanovanjsko zadolževanje gospodinjstev stabilno, njegova 4- do 4,5-odstotna rast je solidna. Pričakuje tudi, da se bo rast potrošniških posojil umirila oziroma bo postopno upadla.
Slovenci se bomo odrekli vsemu, samo da ne bi ostali brez stanovanja. Tudi če je ostal en član gospodinjstva brez službe in je bilo res težko vračati posojilo, so ljudje sproti vračali posojilo
