Rok Kajzer
In z njim profesionalna deformacija. Novinarji našo unijo ocenjujemo tudi po tem, kako skrbi za novinarje in medije, saj s tem v pomembni meri skrbi tudi za svoje državljane. Za vas. Da imajo ti dostop do kakovostnih, nepristranskih in dobrih informacij, analiz, preiskav. V luči evropskih (finančnih) sankcij zoper Madžarsko, kjer je vladajoča avtokratska klika med drugim popolnoma uničila medijski sektor - tam imajo madžarski državljani EU izjemno omejen dostop do kredibilnih in neodvisnih informacij in obsežen dostop do orbanovske populistične propagande -, in ker je ta trenutek pri nas pod reflektorji nadvse podobno podrejanje javne (radio)televizije, ki jo izvajajo politkomisarji nekdaj vladajoče stranke SDS, se je zdela novica, ki je prišla sicer nekoliko pozno, odlična. Akt je sprejela Evropska komisija.
Nekoliko pozno in žal nezadostno. Spomnimo, da so evropske novinarske organizacije in ustanove s področja medijev in svobode izražanja, med njimi tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), zdaj že daljnega leta 2014 sodelovale pri zbiranju podpisov državljanov v okviru evropske državljanske pobude, s katero s(m)o želeli Evropsko komisijo vzpodbuditi k sprejetju evropske medijske zakonodaje. V osmih letih so se razmere v številnih članicah - Slovenija ni bila izjema, prej nasprotno - bistveno poslabšale. Komisija je na tem področju sicer delovala kot avtoriteta, a brez resnične moči. Brez vzvodov za ukrepanje. In, če smo povsem iskreni - temu področju se je vztrajno izogibala. No, zdaj je pred nami akt, ki vsebuje vsaj minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in zaščite javnih medijev.
Čestitke na tem mestu so nekoliko kisle, saj bi lahko komisija pripravila bistveno bolj obsežen in konkreten akt. Opozoril in priporočil na mizi so imeli namreč povsem dovolj - natančno bi si denimo lahko prebrali poročilo odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je po misiji v Sloveniji izdal poročilo, v katerem je izražena zaskrbljenost z opisi pritiskov (bivše) vlade na javne institucije in medije, med drugim s kampanjami blatenja, obrekovanja, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami (SLAPP). Spomnimo, obisk je potekal v času hudih pritiskov oblasti na STA.
Na tej točki, ko prelistavamo akt komisije, najdemo dobre varovalke za zaščito uredniške neodvisnosti, za stabilno financiranje javnih medijev, pa varovalke za zaščito novinarskih virov ter zaščito novinarjev pred prisluškovanjem in drugimi oblikami nadzora ... A tu je zmeraj ta presneti - ampak. V društvu novinarjev, denimo, so razočarani nad pomanjkanjem ambicioznosti in jasnih določil glede ključnih področij, ki sta bistveni za medijsko svobodo – to sta transparentnost in koncentracija lastništva. Glede prenosa v slovensko zakonodajo pa ugotavljajo, da ne glede na to, da je naša medijska zakonodaja zastarela in luknjičava, večino mehanizmov, ki jih uvaja akt o svobodi medijev, že imamo. Kljub temu smo bili priča skorajšnjemu uničenju STA in sedaj nadaljevanju tega političnega napada na RTV Slovenija. Skoraj gotovo je, da nova evropska zakonodaja ne bo omogočala intervencije v takšnih primerih, ki bi v realnem času in na terenu lahko spremenila situacijo, pesimistično dodajajo v DNS. In če je Evropska komisija naposled storila korak naprej - še enkrat, globok poklon zanj -, pa se na "drugi" strani že zbirajo sile, ki bodo novo regulacijo poskušale kar se da omejiti. Kakšen bo nadzor, ki ga bo izvajal nov evropski odbor za medijske storitve? Kako se bo komisija soočila z izdajatelji medijev, ki se tej regulaciji močno upirajo? Kako bomo usposobili domače regulatorje, od kulturnega ministrstva z medijskim inšpektoratom, varuha konkurence in komunikacijsko agencijo (AKOS), da začnejo opravljati svoj posel? Doslej so ga sila klavrno. Bo novi evropski regulator bolj uspešen? A ostanimo optimisti. Komisija je zagrizla v to že precej nagnito jabolko in sporočila, da je zagotavljanje nadzora nad medijsko svobodo za Evropo pomembno in visoko na njeni agendi.
Avtokrati in populisti se množijo. Nenehne krize odvračajo pozornost od teh nedemokratov in njihovih nedostojnih praks. Požvižgajo se na vrednote. Na unijo. Na vas
Kot morajo visoko na njeni agendi ostati druga nič manj pomembna področja, za katera se bo morala še naprej boriti. Evropske vrednote so ogrožene, saj se avtokrati in populisti množijo ne le v vzhodnih članicah. Nenehne krize odvračajo pozornost od teh nedemokratov in njihovih nedostojnih praks. Ki se požvižgajo na vrednote. Na unijo. Na vas. Med pisanjem tega sestavka je na mojo elektronsko pošto prispelo besedilo našega kolumnista Marka Radmiloviča (najdete ga na 16. strani te priloge). Postregel je z odgovorom, zakaj je pomembno, da se vsak od nas bori za evropske vrednote. Ker, kot piše Marko, je na "drugi strani avtokracija, omožena z enoumjem in državnim nasiljem" in "prevlada idej in ljudi, katerih agenda se ne ozira na svobodo človekovega uma in dejanj".
In ker sem se v tem besedilu zataknil na medijskem področju - kot da bi Marko vedel -,
nam je na koncu zaupal pomembno nalogo. Da naj se močno posvetimo kulturizaciji prebivalstva in prekinemo začarani krog primitivizma, ki ga je mogoče ustaviti le z načrtno akcijo novega kulturnega prebujenja, v katerem naj ima svojo vlogo tako medijska kot izobraževalna krajina.
No, vse to je naša Evropska unija. Tako dragocena in krhka, da se zanjo splača boriti. Ker obstaja, tako Marko, tudi druga stran, kjer smo pred kratkim že bili in kamor se ne želimo vrniti. In kjer so zdaj kolegi z RTV Slovenija.
