Za vami je dobra polovica predsednikovanja Evropskemu parlamentu (EP). Kako bi jo ocenili? Je te dni težko predsedovati parlamentu?
"Biti predsednica je vznemirljiva naloga, ki pa ni nikoli lahka. Toda tisto, česar nisem pričakovala, je zgodovinski kontekst, v katerem živimo: ko smo okrevali po pandemiji, se je na pragu Evrope začela vojna. Pandemiji virusa sta sledili novi pandemiji, družbena in gospodarska, ki se širita po celini z naraščajočimi cenami, inflacijo in vedno višjimi računi za energijo. To za nikogar niso lahki časi, še najmanj pa za Ukrajince, na katere bi morali prav vedno pomisliti, ko se nas loti tako imenovana 'utrujenost zaradi vojne'. Toda mislim, da smo ostali na pravi poti: skupaj smo ukrepali, zaradi agresije uvedli sankcije proti Rusiji in Ukrajini zagotovili pomoč. Zdaj moramo ostati enotni in poskrbeti, da ne bomo podlegli ruskemu izsiljevanju."
Kakšna sta danes vloga in pomen Evropskega parlamenta pri političnih procesih? Nekoč je veljal le za debatni klub, pozneje je z različnimi dokumenti in pogodbami dobil več pooblastil. Zdaj kaže, da ne igra več le obrobne vloge in da postaja pomemben akter na evropskem političnem prizorišču.
"EP je sozakonodajna institucija s pristojnostmi v zakonodajnem postopku, ima tudi proračunska in nadzorna pooblastila in je hkrati odgovoren za glasovanje o predlogih evropske komisije. Parlament je dobil več pooblastil, ko je konec leta 2009 začela veljati Lizbonska pogodba. Ta mu je prinesla nove zakonodajne pristojnosti in njegovo vlogo izenačila s Svetom ministrov pri odločanju, kaj EU počne in kako se porablja denar. Lizbonska pogodba je spremenila tudi način sodelovanja EP z drugimi institucijami, medtem ko so evropski poslanci z njo dobili večji vpliv na izbiro vodij EU. Vse te reforme so bile pomembne, saj so zagotovile, da imajo evropski državljani z oddajo svojega glasu na evropskih volitvah še več besede pri odločanju o tem, v katero smer naj gre Evropa. Naloga EP je, da poskrbi, da je glas državljanov slišan in da vpliva na odločitve evropskih institucij."
Kakšna je po vašem mnenju raven politične kulture v EP? V zadnjem času smo lahko videli veliko populizma, političnega radikalizma in krutosti, ki so verjetno odraz stanja v evropski politiki na splošno?
"Vojna v Ukrajini je pokazala, kako nujna so skupna evropska prizadevanja v boju proti radikalizaciji in ekstremizmu. Ukrepati moramo, preden se ta fenomen še bolj razmahne in uide izpod nadzora, kajti stvari so že tako šle predaleč. Če bi radi, da Evropska unija ostane verodostojna in še naprej na globalni ravni uveljavlja svoj vpliv, moramo ves čas imeti v mislih vrednote, zaradi katerih smo danes tukaj, kjer smo. V tem smislu sem ponosna, saj EP še nikoli ni bil tako enoten kot pri izražanju podpore Ukrajini."
Katere teme bodo v središču vaših jesenskih razprav?
"Kar se tega tiče, bodo prioriteta nedvomno vojna v Ukrajini in njene posledice. Toda naj vas spomnim tudi na Konferenco o prihodnosti Evrope, katere končno poročilo je odlično orodje, s pomočjo katerega bomo lahko bodoče politike usmerjali tja, kamor nas vodijo evropski državljani, pretežno na ključna področja, kot so zdravstvo, energetika in obramba.
Nujno moramo ukrepati glede naraščajočih cen, ki otežujejo vsakdanje življenje državljanov. Seveda je glavna prioriteta danes in bo tudi v prihodnjih mesecih reševanje energetske krize. Energija je in je vedno bila stvar politike. Zmanjšati moramo svojo odvisnost od nezanesljivih partnerjev in pospešiti zeleno tranzicijo."
Evropa se sooča z mnogimi izzivi. Eden od največjih je nedvomno energetska kriza. Nas bo v EU med prihodnjimi zimami zeblo?
"Zadnji meseci niso bili lahki. Spopadamo se z energetsko krizo, kar pomeni, da se dobave energentov zmanjšujejo, njihovi stroški pa zvišujejo. Ukrepati moramo zdaj - in to je trenutek, ko moramo držati skupaj. Ljudi skrbi, kako bodo preživeli iz meseca v mesec. Nekaj ukrepov za omilitev posledic lahko sprejmemo že zdaj. To so določitev zgornje meje cen, uskladitev sistemov določanja cen ali ločitev cen elektrike od cen plina. S temi ukrepi bi blažili pritisk, medtem ko uresničujemo dolgoročne strategije. EP je pripravljen hitro ukrepati in poiskati kompromis, po zaslugi katerega bi uspešno ustavili sedanje skokovito naraščanje cen energije."
V Ukrajini, v naši neposredni bližini, divja vojna. Tudi sami ste obiskali Ukrajino in se tam srečali z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Je bil odziv EU na vojno v Ukrajini ustrezen, glede na to, da je vojna poleg ukrajinskih civilistov, ki so neposredno prizadeti zaradi spopadov, močno vplivala tudi na vsakdanje življenje Evropejcev? Kdaj bomo končali to vojno in kako? Kaj lahko še storita EU ali EP?
"Ko sem bila v Ukrajini, sem videla pogum, odpor in upanje. Vojna v Ukrajini je izpostavila potrebo, da Evropa postane energetsko neodvisna in pospeši zeleno tranzicijo s spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije. Vse je odvisno od pravih odločitev, ki pa niso vedno najlažje. Gre za to, da vlijemo upanje ljudem, ki se še vedno, tega ne smemo pozabiti, borijo za evropske vrednote - demokracijo, svobodo in solidarnost. To ni le neko preprosto simbolično dejanje, to je odločitev, ki bo okrepila EU in Ukrajino.
Pomembno je, da pokažemo, da Evropa drži skupaj, ko gre za tiste, ki branijo njene vrednote. Nič drugega si ne želim, kot to, da bi se ta vojna čim prej končala, vendar ne za vsako ceno ali zaradi izsiljevanja. Vem, da lahko storimo še več - in tudi bomo, da bi pokazali, da EU ne prinaša le upanja, ampak tudi oprijemljive rezultate."
Ali podpirate zaostrovanje sankcij proti Rusiji? Se je politika sankcioniranja izkazala za ustrezno? Nazadnje ste razpravljali tudi o prepovedi izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom. Ali jo podpirate?
"Vedno sem govorila, da moramo sankcije zaostrovati - in do zdaj smo sprejeli že sedem paketov sankcij, ki se nanašajo na več področij. Prepričana sem, da so sankcije koristno orodje, če jih pravilno uporabljamo. In dejansko so nujne, ker Rusija pričakuje, da bomo mi prvi klonili. Stavijo na to, da bo pritisk, ki ga ustvarjajo znotraj naših družb, zlomil našo enotnost in da se bodo lahko vrnili nazaj v čas železne zavese in območij vpliva. Evropa je prišla predaleč, da bi zdaj dopustila kaj takega. Ne moremo dovoliti, da zmaga sila."
Je (ali bi lahko bila) ukrajinska kriza nov vzrok za nesoglasja in razkole v EU?
"Ravno nasprotno, prepričana sem, da je naš glavni adut, da ostajamo enotni. O tem smo se lahko prepričali tako med pandemijo kot po neupravičenem ruskem napadu na Ukrajino. EU je tako povezana in močna, kot ni bila še nikoli do zdaj."
Kaj menite o vzponu skrajno desnih politikov in evroskeptikov? Glavni med njimi je trenutno madžarski premier Viktor Orban.
"Radikalizacija in ekstremizem sta močni sili, s katerima se soočamo v teh časih, ki jih zaznamujejo dezinformacije in lažne novice. Toda imamo orodja za boj proti njim: deležni smo podpore stabilnega projekta, ki se je izkazal za verodostojnega in koristnega in je vodil k odpornemu demokratičnemu modelu. Če bi radi Evropo dvignili na ravni, ki smo jih obljubili naslednji generaciji, moramo skovati nekaj še močnejšega, nekaj v skladu s časom, s čemer bomo mlajše, bolj skeptično občinstvo spodbudili, da bo verjelo v Evropo."
Nekatere države v EU poskušajo krčiti že pridobljene človekove pravice. Vodilna med temi državami je nedvomno Madžarska. Ali EU po vašem mnenju počne dovolj, da bi zatrla te poskuse, oziroma zakaj EP ne nastopa bolj odločno? Kako ustaviti avtokrate v EU? Imajo evropske demokracije ustrezne vzvode za to, da ljudi prepričajo, da demokracija deluje, ter preprečijo, da se začnejo vedno bolj obračati k populistom, ki težijo k identitetnim politikam, bolj avtoritarnim modelom političnega vodenja.
"Bistveno je, da vse države članice spoštujejo pogodbe, ki so jih podpisale ob pridružitvi EU. Vladavina prava je temelj, na katerem države članice gradijo medsebojno zaupanje. EP je že ob več priložnostih izrazil svojo zaskrbljenost in bo še naprej pozorno spremljal stanje vladavine prava na Poljskem in Madžarskem, vključno z morebitno distribucijo in poznejšo ustrezno porabo sredstev EU za okrevanje po pandemiji covida-19."
Okoljevarstvena vprašanja, pri katerih že tako zamujamo z ukrepanjem, bodo nedvomno pomembna tema razprav v prihodnosti. Letos smo priča hudi suši. Kdaj bo začel EP intenzivneje razpravljati o rešitvah za okolje? Bi bilo smiselno v te procese vključiti mlade ljudi, ki so najbolj zaskrbljeni glede prihodnosti našega planeta?
"Naša generacija se sooča z grožnjami, s katerimi so se soočali že naši starši, toda razmere so zdaj veliko resnejše. Mi smo zadnja generacija politikov, ki lahko sprejme nujne ukrepe. Toda ko gre za podnebje, države članice ne morejo ukrepati vsaka zase. Potrebujemo skupni pristop in tudi skupno voljo. Podnebne spremembe ne poznajo državnih meja, v boju proti njim mora sodelovati ves svet.
Zdaj ni čas, da odstopimo od svojih podnebnih ciljev. Ravno nasprotno, pospešiti moramo uresničevanje svojih zelenih politik."
V preteklih letih je našo realnost pretresel covid-19. Kaj ste se vi sami in mi vsi kot družba naučili od te krize?
"Prva lekcija, ki smo se je naučili od krize zaradi covida-19, je, da mora biti Evropa enotna v solidarnosti, da ne smemo oklevati in da moramo storiti, karkoli je treba. EU se je odzvala enotno - in tako bi se morala vedno odzivati na krize. Ena od glavnih prioritet mora biti snovanje skupne evropske zdravstvene politike."
Ali je ob vseh sedanjih krizah, ki smo jim priča, v parlamentu sploh mogoče govoriti in odločati še o čemerkoli drugem - ali pa te dejansko zahtevajo vso vašo pozornost? Kaj pa EU in njena prihodnost, kako jo vi vidite?
"Evropa bo preživela samo tedaj, če se bomo borili zanjo. Če ne bomo sami napisali svoje prihodnosti, jo bodo napisali tisti, katerih zgodba je popolnoma drugačna in ima popolnoma drugačen konec. Evrope ne bi smeli nikoli imeti za samoumevno. Sem optimistična in verjamem, da bo Evropa prihodnosti boljša od tiste, ki jo bomo pustili za seboj. Svoje upe polagam v prihodnost, v naslednjo generacijo."
Z brexitom se je izkazalo, da EU verjetno premalo poudarja svoje prednosti. Ali ne bi morala biti ena najpomembnejših nalog parlamenta, da poudarja dosežke EU?
"Absolutno. Živimo v turbulentnih časih in verjamem, da se EU velikokrat ni najbolje odrezala, ko gre za način komuniciranja. Vedno smo zelo samokritični, saj se zavedamo svojega potenciala. Preživeli smo in še vedno preživljamo težke čase, toda mislim, da smo tudi veliko stvari naredili prav. Seveda je ena od prihodnjih nalog EU ugotoviti, kako naj se bolje proda, kako naj bolj in bolje promovira svoje prednosti."
Kako dobro poznate Slovenijo, razmere v slovenski politiki? V kakšni meri ste si uspeli ogledati državo v okviru svojega obiska?
"Marca sem bila na uradnem obisku v Sloveniji, med katerim sem se sestala s premierjem Janezom Janšo. Imela sem govor na Konferenci predsednikov parlamentov držav članic EU in priložnost, da spoznam slovenske ambasadorje Šole ambasadorke Evropskega parlamenta (EPAS). Toda bojim se, da je bil moj obisk omejen na Ljubljano. Vseeno sem lahko uživala v kulturnem bogastvu države skozi njeno prestolnico. Kmalu se moram vrniti. Slovenija je pomembna članica EU in vsi potrebujemo njen doprinos k evropskim politikam."
Malta je še manjša kot Slovenija. Kakšno vlogo igrajo majhne države v EU?
"Majhne države, kot je Malta, se nikoli ne bi smele počutiti manjvredne. Velikost ozemlja ni pomembna, države članice so tako velike, kot so velike njihove ideje, in v tem smislu za male države ni omejitev."
Če bi lahko kot predsednica Evropskega parlamenta na evropske državljane napotili le eno sporočilo, kaj bi jim dejali?
"V teh težkih časih vas prosim, da ne nasedate praznim besedam ljudi, ki obljubljajo preproste populistične ali nacionalistične rešitve, ampak branite evropske vrednote in solidarnost, zaradi katerih smo dosegli, kar smo dosegli. Nastopil je trenutek, da se odzovemo klicu Evrope. Združena lahko Evropa doseže veliko več."
