Verbalne pasti

Nekaj podobnega se na popolnoma pritlehni ravni dogaja v najbolj preprosti disciplini nacifašistične propagande, izmišljanju imen in nazivov za "sovražnike": nekateri temeljijo na obstoječih lažeh, nekateri na prepričanju, da bo laž, ki ustreza določenemu nazivu ali imenu, pač izmišljena enkrat v prihodnosti. Toda obstajajo trenutki in časi, ko realnost pokaže svoj grobi obraz in demantira vse, od "alternativnih dejstev" naprej. Vzemimo kot primer vsakdanje ali tedensko potovanje slovenskih državljanov na delo v Avstrijo ali, četudi v manjšem številu, v Trst. Gre za tisoče, morda na desettisoče ljudi: v javnosti so postali vidni, ko so upravičeno protestirali proti visoki in dvakratni obdavčitvi. Nobenega dvoma ni, da gre tukaj za ekonomske migrante, ki imajo to prednost, da je njihovo delovno mesto blizu in da je meja odprta, toda mnogi so že tudi v trajni emigraciji ali si je želijo zaradi očitnih prednosti in prikladnosti. Teh ekonomskih migrantov na mejah nihče dnevno ne snema, nihče jih ne preganja, nihče jih ne lovi in ne prijema, mejo prestopajo v glavnem v svojih avtomobilih. To ni nobena vest za medije, teh ekonomskih migrantov nihče ne žali, nihče jih z druge strani meje ne pošilja domov niti s te strani meje ven iz države. Ne obtožujejo jih, da prenašajo bolezni z ene strani meje na drugo, ne pregledujejo njihovih smeti, ne objavljajo njihovih plač, ne zgražajo se nad njihovim luksuzom. V čem je torej razlika med temi ekonomskimi migranti in tistimi drugimi, ki prihajajo iz daljnih krajev in so videti nekoliko drugačni ali pa tudi ne? Vse "razlike" je mogoče zreducirati le na rasizem in na nič, čisto nič drugega. Je res mogoče, da je rasizem tako vseobsegajoč? Seveda, samo ne smemo biti tako neobzirni, da ga ne opazimo. Je res mogoče, da ljudje lažje sprejemajo očitne laži, zlobo, podtikanja, manipulacijo, izgubo lastne volje ter vsega dobrega in plemenitega, kar nosijo v sebi? Vsako ponižanje postane mogoče, če se v družbi ustalijo merila zavisti in sovraštva in če se javno govori tako, da se druge ponižuje brez kakršnegakoli osebnega motiva. Država je dovolila izgradnjo takega centra proizvodnje sovraštva in zdaj ima problem, ker ne ve, kako naj ga omeji: tu ne gre za volilno politiko in premeščanje figur, ampak za psihopatologijo, ki zajema določen del prebivalstva in povzroča ogromno škodo v zasebni in javni sferi. Kaj reči tistim robotiziranim otrokom, ki stojijo izza trebušastega očeta – domoljuba, ki sedi pod tablo z domobranskim geslom in se šopiri po stezah ob meji? Kakšno zgražanje bi nastalo, zlasti v Avstriji, če bi odkrili takega avstrijskega domoljuba, ki opreza za slovenskimi ekonomskimi migranti!
Seveda je razumljivo, da državljani nočejo niti pogledati, kaj proizvaja industrija medijske nesnage, ki kvari in notranje onesnažuje ljudi. Toda odziv na to danes prihaja od vsepovsod in končno tudi iz narave same. Narava proti nacifašizmu? Pa še kako, zadostuje, če pogledamo, kaj se dogaja na Bahamih.
Naravna nesreča je uničila otok, ki je bil peskovnik za bogate. Največjo škodo so utrpeli revni, socialni sloj, ki je živel od opravljanja storitev za bogate. Za kakšno korporativno pomoč bogatašev za Bahame še nismo slišali, čeprav ni izključeno, da še pride. Skoraj stotisoči ljudi so ostali brez vsega in bi se radi izselili: pravi ekonomski migranti. Ameriška administracija je že postavila pogoje – imeti morajo veljavne dokumente. Mnogi jih nimajo več, odneslo jih je morje, skupaj z vsem drugim njihovim imetjem. V pristaniščih na otokih se zbirajo množice ljudi, ki čakajo na kakršenkoli prevoz do ZDA. Nimajo vode, elektrike, hrane, ničesar. Mrtvih niso še niti prešteli, vsak trenutek bodo izbruhnile bolezni. Takšna je tudi slika tistega, kar se zaradi naravnih nesreč dogaja v Sudanu, Bangladešu, Indiji, povsod ... Svetovna politika, vsaj tisti del, ki se želi ukvarjati z naravo in ljudmi, mora preprosto ukiniti termin "ekonomski migranti", ker je inherentno rasističen, lažniv in škodljiv za ljudi – enako kot "ilegalni": ni ilegalnega človeka. Ta termina sta se tako ali tako "vrinila" v jezik nekaterih držav iz nacifašistične propagande, v dokumentih ZN in evropskih dokumentih o človekovih pravicah ne obstajata. Nesmiselno ju je uporabljati še naprej, saj je realnost v vsej surovosti razkrila negativni in rasistični naboj.