(VIDEO) Ptuj: V ospredju povezovanje

O tem, kateri kraj izbrati za pogovor pred drugim krogom lokalnih volitev, sta bila kandidata za županjo oziroma župana Ptuja Nuška Gajšek in Štefan Čelan enotna. Ptujski grad kot osrednja točka mestne silhuete je nedvomno tisti, ki Ptujčanom naznani dom, ne glede na to, iz katere smeri se mestu približuješ. Gajškovi, 36-letni diplomirani politologinji in že desetletje strokovni sodelavki v poslanski skupini Socialnih demokratov, pomeni vsakodnevni pozdrav ob vrnitvi iz Ljubljane. Čelanu, 60-letnemu nekdanjemu županu, doktorju tehniških znanosti ter bivšemu in sedanjemu direktorju Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, predvsem ljubi pogled ob vračanju z družinskih popotovanj.

Vrnitev statusa in meščanskega duha

Ptuj, pravi Čelan, je bil skozi zgodovino vizionarsko mesto, v katerem so se zavedali, da morajo sprejemati multikulturnost in najboljše, če hočejo nekaj pomeniti na zemljevidu sveta. Hkrati so se zavedali pomembnosti bližine cesarja, težili pa so tudi k visoki stopnji politične oblasti in avtonomije. In ta model velja še danes. "Trdim, da je treba Ptuj hitro vrniti na zemljevid pomembnih regionalnih središč. Slovenija vsekakor mora v prihodnjih letih ustanoviti pokrajine, saj brez njih ne bo velikih investicij in projektov," je prepričan Čelan, ki zagovarja koncept enajstih mestnih občin in pokrajin. Potem bo čas za privabljanje resnejših investitorjev, predvsem v storitveni sektor, hkrati bo treba izkoristiti bližino avtoceste, pa tudi prihod Magne, ki pomeni vnovično močno širjenje avtomobilske industrije. V starem mestnem jedru pa je treba zagotoviti razvoj novodobnih storitev in turističnih atrakcij, ki so se marsikje po Sloveniji pokazale kot magnet za privabljanje turistov. "Prve tri mandate sem sanjal. Če dobim ta četrti mandat, bom naredil vse, da bo na Panorami stal kurent, višji od gradu."
{embed_youtube}https://youtu.be/OcZmUbW4IME{/embed_youtube}
Da je dozorel čas za ustanovitev pokrajin, meni tudi Gajškova, a si sama želi predvsem, da bi se v desetletju ali dveh na Ptuju spremenila miselnost in bi mesto znova postalo meščansko. Da bi se v mestu ljudje znova srečevali, se pozdravljali in bi se vzpostavilo novo zaupanje. "Da bi znova obstajala neka ptujska povezanost, zavedanje, da imamo biser, da ga negujemo in smo na to ponosni. To je pravzaprav lahko odsev vsega tega, kar delamo s projekti. A to se mora odraziti v kakovosti življenja in v tem, da bodo ljudje radi živeli na Ptuju," pravi Gajškova. Čeprav priznava, da je morda nekoliko iluzorno pričakovati, da bi se vrnilo življenje na ulice z nekdanjim meščanskim vrvežem in otroško igro, a se hkrati sprašuje, kam vodi nadaljevanje sedanjega trenda. "Človek je le družabno bitje. Preveč se zapiramo vase. Današnje mlade generacije je treba poslati ven, na ulico. Naj se ukvarjajo s športom. Treba jim je dati možnost, da bomo naredili premik pri njih."
{embed_youtube}https://youtu.be/Vny5Luvohns{/embed_youtube}

Poudarek odprtosti

Odločitev za kandidaturo je pri obeh v veliki meri dozorela kot odgovor na dogajanje v zadnjem mandatu, ki ga je, se strinjata, zaznamovalo predvsem izključevanje. Čelan je ob tem jasen, njegov cilj je bil, da se zdajšnji župan ne uvrsti v drugi krog. "Če bi župan Senčar vsaj teden dni prej napovedal, da ne bo kandidiral, tudi jaz zagotovo ne bi."
Gajškova je svojo odločitev videla kot moralno obvezo: "Saj sem se cel mandat pritoževala, kako bi jaz drugače delala. In to je pretehtalo." Čeprav, priznava, je korak od svetnice do kandidatke za županjo velik. "Vem, da vsega ne vem, in vem tudi, da se hitro učim. Sem odprta za različne poglede. Vem, da bo delo zelo težko, ampak sem na to pripravljena." Dobra stvar mandata, ki se zaključuje, še doda, je to, da so se ljudje zbudili. Gajškova sicer svojega vstopa v politiko ne vidi toliko kot zavestno odločitev, temveč bolj kot stvar karakterja: "Že od male šole naprej sem vedno reševala neke težave, pa malo komandanta sem bila tudi." Stranki SD se je pridružila leta 2008, in to, kot poudarja, po res tehtnem premisleku programov in vrednot.
Po drugi strani politična grupacija, pravi neodvisni kandidat Čelan, ki bi zadovoljila njegov etos in pogled na svet, ne obstaja. Čeprav je bil nekdaj župan stranke LDS, je bila zanj tudi ta stranka "preozka, ampak še toliko široka, da je dopuščala različna mnenja". Če bi oblikoval svojo politično skupino, bi ta morala težiti za vrednotami panteizma. "Naravoslovje, družboslovje, humanistika, teologija - vsa ta znanja so premalo, da bi človek razumel, kako naj se vede na tem planetu Zemlja in v tem prostranem vesolju." In zakaj vztraja v politiki? "Ko si enkrat notri, je sila težko sestopiti. Saj nikoli nisi sam," odgovarja Čelan.

Humanitarnost

Da ga ljudje ustavijo na ulici in mu povedo, da ga volijo predvsem, ker je človek z velikim Č, je tisto, kar Čelanu pomeni največ. Je ustanovitelj lionizma na Ptuju. Zaveza humanitarnosti izvira predvsem iz njegove mladosti, ki so jo zaznamovali izguba matere in odsotnost očeta ter življenje pri babici, ki je bilo "eno samo garanje in pomanjkanje". Zato že mladostna odločitev, da bo, če se mu stvari kdaj v življenju obrnejo na bolje, pomagal, kolikor bo v njegovi moči. "Loto vplačam zato, ker naj bi šlo 60 odstotkov denarja za invalidske organizacije. Vsak petek tako pač nekaj podariš." Njegovo življenje pa močno zaznamuje tudi to, da je kurent. Tej tradiciji se tudi kot znanstvenik in raziskovalec posveča že 15 let. "Naša etnografska zgodba so obredja iz pradavnine, kjer so ljudi na nazoren način učili, kakšne vrednote mora človek imeti do sočloveka, do živali, do rastlin in vsega drugega. V kurentovi opravi uživam, ker čutim, da sem nekoga osrečil, in to me izpopolnjuje."
Gajškova, tudi sama zavezana humanitarnosti, vidna članica društva Soroptimist Ptuj, se strinja s Čelanom, da je veliko načinov, kako pomagati. Čeprav po zaslugi staršev sama pomanjkanja ni nikoli občutila, pa je tudi njihova družina preživljala nekaj težkih trenutkov, in tako, pravi, je dobila vpogled tudi v to plat življenja: "Ko imam, rada dam nekaj stran, saj jaz zaradi tega ne bom revna, nekomu pa lahko pomagam." Življenja pa si že od nekdaj ne more predstavljati brez živali. "Neverjetno dosti stikov vzpostaviš, ko imaš psa, ker so ljudje bistveno bolj odprti, ko so zraven živali." In njena življenjska načela? "Iskrenost, odprtost, povezovanje," brez pomisleka našteje Gajškova.