Gregor Grosman
Odmislimo stavke in težave potnikov, ki se odločijo na dopust leteti z avionom, pa se soočajo z odpovedmi letom, izgubo prtljage in (pre)polnimi letali. Svet potniške aviacije se po številu potnikov počasi vrača na stare tire, kljub pandemiji pa podjetja niso ustavila razvoja na področju letalstva.
Evropski proizvajalec letal Airbus je posodobil svoje transportno letalo A400M Atlas, ki so ga v preteklosti uporabljali že kot leteči tanker, odslej pa bo mogoče s tem velikanom tudi gasiti požare. Prvi test v praksi so izvedli v Španiji, kjer so v notranjost letala namestili odstranljiv komplet za gašenje požarov, s katerim so notranjost letala napolnili z vodo. In to precej veliko količino vode, kar 20 tisoč litrov. Atlas je na višini 45 metrov, kar je njegova najnižja operativna višina letenja, pri hitrosti 125 vozlov (približno 230 km/h), odvrgel 20 ton vode v manj kot desetih sekundah.
Prednost razvitega kompleta za gašenje požarov "RORO kit" (Roll-on, Roll-off) je, da za njegovo uporabo v osnovi letala ni treba predelovati in je tako uporaben v vsakem serijsko izdelanem modelu. Pri Airbusu so pojasnili, da vodo hranijo posebnem, v notranjosti tovornega prostora pritrjenem rezervoarju, zadržuje pa jo dvoje vrat. Ko člana posadke sprožita izpust vode, ta steče skozi dve cevi, ki vodita do roba odprte zadnje nakladalne rampe. Test so sicer uspešno izpeljali podnevi, proizvajalec pa je že napovedal nadgradnjo in analizo delovanja sistema v nočnih pogojih.
Čez lužo pa se Nasa ukvarja z razvojem tihega nadzvočnega letala X-59. Pok, ki se pojavi, ko letalo prebije zvočni zid, ko torej leti hitreje od zvoka, omejuje takšno letenje nad naseljenimi območji. Poškoduje namreč lahko objekte, pokopajo lahko predvsem stekla. Tudi concorde, ki je nazadnje poletel leta 2003, je moral nad kopnim in v bližini obale leteti s podzvočno hitrostjo.
X-59 pa je sposoben nadzvočnega letenja (do 1,4-kratne hitrosti zvoka), a je letalo oblikovano tako, da ni tako močnega zvočnega poka. Nasa je opravila meritve glasnosti in ugotovila, da je letalo, ko prebije zvočni zid, glasno le 75 decibelov, kar je le malenkost glasneje od oddaljenega grmenja (74 decibelov) in tišje od zvoka, ki ga povzroči odbijajoča košarkarska žoga (81 decibelov). Glasnost ognjemeta je denimo lahko tudi 114 decibelov, poka balona 109 decibelov, concorde pa je povzročil 105 decibelov glasen zvočni pok.
Ključni del testiranj v praksi se bo začel leta 2024, ko namerava Nasa opraviti serijo testnih poletov nad različnimi poseljenimi kraji in mesti po ZDA. Nikakor pa Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) ne želi ponoviti napake iz leta 1964, ko so dovolili nadzvočne prelete vojaških lovcev nad Oklahomo z namenom testiranja zvočnega poka pri prebivalstvu. Takrat je 20 odstotkov prebivalcev nasprotovalo projektu, štirje odstotki pa so prijavili škodo na svojih objektih.
Nasa ima dolgo zgodovino eksperimentalnih letal
• X-1 je leta 1947 postalo prvo letalo s pilotom, ki je letelo hitreje od zvoka. Pilotiral ga je Chuck Yeager.
• X-15 ima še danes rekord v hitrosti letenja. Zaradi tega in njegovega videza ga mnogi imenujejo preprosto raketa s kokpitom. 3. oktobra 1967 je William J. Knight letel s hitrostjo 6,7 macha na višini 31.120 metrov.
• Kljub temu da nima kril, je X-24 poletel. Nasa ga je razvila za simulacijo pristankov iz vesolja, letalo pa je z jadranjem preseglo hitrost 1600 km/h.
• X-33 naj bi bil postal vesoljsko plovilo brez posadke, ki bi ga izstrelili navpično in bi vodoravno pristal na Zemlji, a Nasi ni uspelo odpraviti tehničnih težav z rezervoarjem letala na tekoči vodik.
• X-57 Maxwell je na prvi pogled precej običajno letalo, vendar gre za prototip v celoti električnega aviona, ki ima v trupu nameščene litij-ionske baterije, poganja pa ga 14 propelerjev.
• V razvoj X-59, ki ga razvijajo v Kaliforniji, namerava Nasa vložiti 247,5 milijona dolarjev. Letalo je dolgo 30,5 metra in ima razpon kril zgolj 8,8 metra.
Če bodo zbrani podatki ustrezali teoretičnim modelom, jih bo Nasa posredovala organizaciji ICAO, ki je zadolžena za regulacijo hrupa, o morebitnih spremembah pravilnika pa bi lahko odločali na mednarodnem zasedanju leta 2028. Ker gre pri X-59 za prototip in demonstracijo tehnologije, še ni jasno, kdo bi lahko tiha nadzvočna potniška letala v prihodnosti izdeloval. Bi pa se lahko z njimi čas potovanja med New Yorkom in Los Angelesom prepolovil.
