Darinko Kores Jacks
Po izvrstnem vinskem letniku 2015, zaradi pomladne pozebe nekoliko slabših naslednjih dveh in kar spodobnem lanskem si lahko po letošnji redni trgatvi v Štajerski Sloveniji (naši največji vinorodni deželi) obetamo še boljšo letino. Dobro kaže tudi v Posavju in na Primorskem. Količine ne izstopajo, a kakovost je - tudi zaradi nekoliko kasnejše trgatve - nadpovprečna. Še posebno zaradi izrazitejše sortne aromatike grozdja ob spodobni sladkorni stopnji in primerni vsebnosti kislin, ki dajejo značilno svežino, pa tudi ugodnih razmer za pojav plemenite gnilobe (botritisa).
Pridelek seveda je osnova za žlahtno vinsko kapljico, a ta nastane šele s skrbno predelavo in kletarjenjem. Z različnimi pristopi lahko iz istega grozdja pridelamo nadvse različna vina - kakšna, pa je stvar odločitve in znanja vsakega vinarja. To je zadnje čase zelo napredovalo, tehnologija prav tako. Drznejši eksperimenti lahko dajo izjemne ali že zaradi nenavadnosti vsaj tržno zanimive rezultate, a kaj lahko se tudi ponesrečijo. K iskanju vedno novih niš precej prispevajo hitro spreminjajoči se trendi, ki celo bolj kot na splošno povpraševanje vplivajo na cene trenutno modnih vinskih slogov.
Anticepilci in antiškropilci
O posebnostih letošnje letine in vinu nasploh smo se s strokovnjakoma mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pogovarjali na univerzitetnem posestvu Meranovo. Ustanovil ga je nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški (1782-1859), zaslužen za začetke kmetijskega šolstva in prevladujoči nabor (predvsem belih) sort na Štajerskem. Predstojnik katedre za vinogradništvo in vinarstvo dr. Borut Pulko in mag. Janez Valdhuber, višja predavatelja za to področje, sta tudi priznana vinarja.
Predvsem pa brez panike
Kaj pa morebitni ostanki pesticidov v vinu? Valdhuber zagotavlja, da jih pri doslednem upoštevanju karence načeloma ni ali so le v tako neznatnih sledovih, da niso nevarni. Večji problem so mikotoksini (izločajo jih glivice in plesni), ki se pogosteje pojavljajo pri gojenju brez sodobnih zaščitnih sredstev.
Če je pregrešno drago, še ni nujno vrhunsko; smešno nizka cena pa po navadi je zagotovilo, da je vino zanič
Če diši, je nekaj narobe
Ima pa v teh krajih globalno segrevanje vsaj za zdaj tudi kak pozitiven stranski učinek. Še pred 40 leti je grozdje do redne trgatve redko povsem dozorelo in je bilo treba mošt dosladkati, zdaj pa se to zgodi le izjemoma. So pa predikatne trgatve redkejše in bolj tvegane. Pri v povprečju toplejšem ozračju je treba tudi bolj paziti na temperaturo mošta in jo po potrebi znižati. Če v kleti diši po grozdju, to za vino ne pomeni prav nič dobrega - prijetni vonj je namreč znak izhlapevanja značilnih arom.
Večji in ambicioznejši manjši vinarji iz vse Slovenije (in tujine) so se tudi letos predstavili na 12. salonu VinDel v Mariboru, potekal je v centru Draš. Podobno kot štajerski so s kakovostjo grozdja zadovoljni tudi posavski in primorski. V Posavju so letos imeli kar precej toče, a ta prizadene le posamezne lege. Nekaj več težav kot po navadi je bilo z insekti. Kot izvrstno ocenjujejo aromatiko, nekoliko manj pa sladkorno stopnjo. Tudi Primorci se nasploh ne pritožujejo nad kakovostjo. Letnik obeta vina z nadpovprečnim karakterjem in sortnimi značilnostmi, so pa imeli v primerjavi z nekaj prejšnjimi leti večji izpad pri količini.
Več regionalne tipike
Z vsakdanjimi zgodami in nezgodami pridelovalcev imajo največ opravka regionalni kmetijsko-gozdarski zavodi, ki pomagajo tudi s sprotnim svetovanjem na terenu. V mariborskem vsako leto pripravijo še ocenjevanje letnika. Lanski je dobil oceno prav dobro. Kako kaže letošnjemu in na kaj bi morali biti vinarji še posebno pozorni, sta nam povedala svetovalca specialista II, univerzitetna diplomirana inženirja kmetijstva Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.
Nevarnejši od ostankov pesticidov so povsem naravni mikotoksini
Butik, ki to (še) ni
Še posebno spodbudno pri letošnjem letniku - tudi zaradi lepega babjega leta - pa je, da obeta vrhunske predikatne trgatve. Štabuc poudarja, da je odločitev zanje treba sprejeti že ob rezi: "Pozna trgatev, jagodni izbor in suhi jagodni izbor so tehnologija. Ledena trgatev pa je loterija." Zanjo mora namreč temperatura v vinogradu dovolj dolgo neprekinjeno ostati dovolj globoko pod lediščem.
Laboratorij mariborskega zavoda ima tudi nacionalno in evropsko akreditacijo za testiranje vin in izdajanje odločb o primernosti. Vsako domače vino anonimno preverijo s kemijsko analizo in ga senzorično ocenijo, preden dobi ustrezen certifikat, ki velja tudi za izvoz. Pri tem upoštevajo še posebne zahteve tujih trgov. Ne preverjajo pa (razen izjemoma, ob izrednih inšpekcijskih nadzorih) vin iz uvoza, ki že imajo veljavno izvozno dokumentacijo izvorne države. Vodovnik Plevnikova pravi, da žal, saj da marsikatero vino (predvsem najnižjega cenovnega razreda) ne bi tako zlahka dobilo blagoslova za promet na slovenskem trgu.
Vrhunska sortna vina so dika in ponos vsake vinorodne dežele. A domači vinarji prodajo več kakovostnih in največ deželnih zvrsti (cuveejev). Te so sicer manj zahtevne, a cenovno dostopnejše, primerne za špricar in se podajo k širokemu naboru jedi ... Morda je problem tudi v tem, da ljudje pogosto bolj gledajo na ceno kot na kakovost. To podpihujejo še trgovci z masovnim uvozom poceni namiznih vin sumljivega porekla in mizerne kvalitete. V Sloveniji, ki bi ob vsej raznolikosti pravzaprav morala biti nekakšen vinski butik, pač prevladujejo mali vinarji, ki težko najdejo skupni jezik, kaj šele, da bi se dogovorili za koordiniran nastop z dognano marketinško podporo. Večina naših sogovornikov se strinja, da bi - nekako po vzoru ponudnikov prehranskih artiklov - tako za lažje preživetje vinarjev kot za splošno vinopivsko kulturo naroda prišla še kako prav pretehtana in kontinuirana oglaševalska akcija ozaveščanja javnosti o pomenu zmernega uživanja ob vrhunskih vinih kontroliranega domačega porekla.
