Žana Vertačnik
V luči nedavnega in vse prej kot edinega poskusa implementacije decentralizacijskih idej, tokrat s prenosom sedeža državnega sveta iz prestolnice v drugo največje slovensko mesto, se odpirajo ne le vprašanja o smiselnosti in morda zlasti učinku predlaganega, ampak tudi o vlogi državnega sveta. Ta institut, ki sicer zaseda precej šibkejšo pozicijo od državnega zbora in je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami in njihovimi sistemi na videz brez prave moči, je bil v osnovi zastavljen kot korektivni organ, ki bi v zakonodajnih postopkih predstavljal sito, skozi katero nepremišljeni ali nedovršeni produkti prvega ali spodnjega doma parlamenta ne bi padli. Tako bi državni svet kot predstavniško telo, ki ga ustava opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, upravičeval svoj osrednji namen in potrdil obstoječo sistemsko zasnovo.
Zamišljen kot opozicijski organ
Pobudo za menjavo lokacij profesor politologije dr. Miro Haček ocenjuje kot nepremišljeno, ko pravi, da zagovarja "vsakršno decentralizacijo, ampak samo prestavitev nekega organa v drug kraj še ne pomeni decentralizacije. To bi bil samo kozmetični popravek." Dvomljivci, ki so se sicer v zadnjih letih že večkrat prebudili in bolj ali manj glasno okarali delovanje državnega sveta, morebiti tudi smisel njegovega obstoja, pa so po besedah pravnika dr. Cirila Ribičiča zgolj tisti, ki jih vloga instituta moti. Tovrstne posege lahko upraviči samo klic oziroma pobuda s terena, še pravi Ribičič, ko se ob tem spominja še drugih poskusov posega politike v sistemske ureditve: "Ko sem bil na ustavnem sodišču, so politiki, kadar so bili nezadovoljni z našimi odločitvami, grozili s preselitvijo sodišča na kakšno lokacijo zunaj Ljubljane. Da bi jih jezil, sem predlagal, da bi prestavili ustavno sodišče na Blejski otok."
Neposredne volitve bi na široko odprle vrata popolnemu strankarskemu prevzemu
Prikrit, a še kako prisoten vpliv strank
Štirideset je državnih svetnic in svetnikov, pri čemer naj bi ob zagovarjanju posebnih družbenih interesov delovali neodvisno od političnih strank, še več, nevtralizirali njihov vpliv. A kljub težnjam po zlasti zadnjem je vmešavanje strankarskih interesov jasno, kar prepoznava tudi Ribičič: "Ni nobenega dvoma, da politične stranke poskušajo obvladovati svetnike. Prav tako je jasno, da so takšni postopki nesistemski, neustavni. Najbolj očiten je vpliv političnih strank na predstavnike lokalnih interesov, ker imajo stranke velik vpliv tudi v občinskih svetih." Težko je oceniti, kako močno stranke vplivajo na svetnike, še pravi sogovornik, ko je jasen, da ta vpliv obstaja, a je prikrit. Dodaja, da naj bi prav drugi dom bil zamišljen kot tisti, v katerem se člani ne pustijo voditi po strankarskih interesih: "To je poudarjal že dr. Leonid Pitamic, ustanovitelj Pravne fakultete v Ljubljani, pred sto leti. Sicer bi pa tudi poslanci morali glasovati kot samostojni, po svoji vesti, ne da bi jim kdo mogel vsiljevati zavezujoča navodila." Da so v sestavi organa, ki od leta 2017 deluje pod predsedstvom Alojza Kovšce, nekateri svetniki "jasno politično profilirani", dodaja Haček. Izpostavlja pa še zavedanje: "Člani so izvoljeni na podlagi lokalnih, poklicnih … interesov, ne pa političnih strank, zato jih je treba jemati na tak način."
Stranke: Ne opredeljujmo se skozi prizmo všečnosti
Naj se odpre široka razprava o pomenu in vlogi državnega sveta v prihodnosti, so prepričani v največji koalicijski stranki LMŠ. “Prav tako bi se morala razprava osredotočiti na ustreznost razmerja med interesnimi skupinami in na to, da se v DS vključijo predstavniki mladih,” še sporočajo, ko v manjšinski koaliciji vidijo zlasti priložnost za krepitev parlamentarne demokracije in sodelovanje koalicije ter opozicije, ne nazadnje pa tudi državnega sveta, “zato da na koncu pridemo do čim bolj optimalnih zakonov”. Tudi v SD si želijo razprave o vlogi oziroma pristojnostih, saj da niso naklonjeni temu, da bi se do tako resnega vprašanja opredeljevali skozi prizmo všečnosti ideje o ukinitvi. Medtem je veliko bolj kritičen Zmago Jelinčič iz opozicijske SNS, ko pravi, da državni svet v nekaterih primerih pokaže zadostno mero konstruktivnosti, v drugih pa je slepo črevo parlamentarizma. Po njegovem mnenju je zato razprava o ukinitvi neizogibna. Da pri načetih dilemah o delovanju tega instituta manjka zlasti del, kako v proces sprejemanja ključnih dokumentov in smernic razvoja naše države v večji meri vključiti državljane oziroma kako vanje ustrezneje vključiti predstavnike interesnih skupin, sporočajo iz SMC. “V dosedanjih razpravah o smiselnosti državnega sveta pa se je vse preveč ukvarjalo s tem, kako koncentrirati politično moč enega organa ali funkcije na račun drugega,” so še kritični, ko prepoznavajo vmešavanje političnih interesov in zagovarjajo idejo o preoblikovanju tako z vidika sestave kot z vidika pristojnosti.
Manjšinska vlada pozitivno vpliva na državni svet
Ključno vprašanje ob tem je zatorej, kako omejiti doseg političnih strank in ali lahko v navezavi s tem kot problematično prepoznavamo tudi način izvolitve svetnikov. Pravnik dr. Franc Grad ne vidi težav, ko ocenjuje, da posredna izvolitev ne zmanjšuje pomena organa, "saj je predstavništvo posebnih družbenih interesov, ki se praviloma bolje prevajajo v parlament s posrednimi volitvami".
Ob tem nadaljuje še, da bi neposredne volitve članov državnega sveta na široko odprle vrata popolnemu strankarskemu prevzemu, s čimer bi organ izgubil svoj smisel. "Povzročile pa bi tudi nerazumen razkorak med njegovimi pristojnostmi in njegovo legitimno bazo," še pravi sogovornik, ki sicer ob obstoječem strankarskem delovanju v državnem zboru vlogo državnega sveta vidi kot koristno, "saj včasih v njem spregovori glas razuma, ki ga državni zbor mora vsaj slišati".
Je pa trenutna situacija, ko koalicijska peterica šteje 43 glasov, nekoliko specifična. Sproža zlasti vprašanja moči državnega sveta, ki bi tako z vetom utegnil delovati učinkoviteje, ko bi državni zbor postavil v oteženi položaj. "Manjšinska vlada ima pozitiven vpliv na državni svet, ker ima slednji zdaj večjo moč," je prepričan Ribičič. Pritrjuje tudi Haček, ki prepoznava oteženo delovanje državnega zbora v primeru manjšinske vlade, ko pravi, da je "vsakokratna večinska koalicija namreč na lahek način povozila veto, zdaj bo vedno morala najti nekega partnerja". Da pa se je povsem na mestu spraševati o kvaliteti pripravljenih zakonov in zato veto prepoznavati kot pozitivno, še nadaljuje politolog: "Ne samo kvantiteta zakonodajnega dela, pada tudi njegova kvaliteta."
Manjšinska vlada ima pozitiven vpliv na državni svet, ker ima slednji zdaj večjo moč
Pokrajine so prvi pogoj za spremembe
Državni svet je nastal v okviru burnih razprav o položaju regionalizma oziroma pokrajin, ki jih še danes nismo dočakali, opominja Ribičič: "Do leta 2006 je bil razlog v neustrezni ureditvi pokrajin kot skupnosti občin, od takrat naprej pa zato, ker političnim strankam ne uspe doseči sporazuma, ki bi vodil do ustanovitve pokrajin, za kar je potrebna dvotretjinska večina." Resnejša okrepitev tega državnega organa je mogoča samo z ustavno spremembo, za katero bo vedno težko zbrati dvotretjinsko večino, še razmišlja Ribičič. V prihodnje zato kot največjo spremembo, ki bi lahko vsaj delno okrepila državni svet, prepoznava ustanovitev pokrajin, "ki bodo predstavnikom lokalnih interesov okrepile volilno bazo". Podobno meni še Haček, ki pravi, da je za kakršnekoli spremembe in potencialno reformo sprva treba opredeliti želeni cilj. "Bolje kot slaba reforma je nobena reforma," ob tem dodaja. Potencial sicer prepoznava v preureditvi državnega sveta v "dejanski zgornji dom parlamenta, v katerem bi bile predstavljene slovenske pokrajine". Ob tem je kritičen še, da trenutni predstavniki zastopajo zlasti interese velikih in močnih občin, ne pa nujno tudi celotnih območij.
A ob večplastnosti problematike državnega sveta, ki terja širši razmislek in razpravo na več ravneh, kar prepoznavajo tako nekatere koalicijske kot opozicijske stranke, pri obsojanju zdajšnje ureditve ne smemo biti preuranjeni. "Državni svet kot drugi dom je bistveno manj vpliven v drugih sistemih. Če ga primerjamo s senatom v Italiji ali avstrijsko zbornico, v kateri so predstavniki dežel, bo jasno, da je njegova vloga preveč šibka in ne obratno," le eno od vzporednic potegne Ribičič, ki sicer pravo pot reforme državnega sveta vidi v smislu njegove okrepitve in ne ukinitve.
