/ PETEK, 23. NOVEMBER
Makedonci smo že nekaj časa nekoliko razburjeni, ker je bivši premier Nikola Gruevski - namesto da bi odsedel dvoletno kazen - "odšel" na Madžarsko. K Orbanu. Preko Albanije, Črne gore, Srbije vse do Madžarske. Sodne oblasti so mu sicer odvzele potni list, a v naštete države Makedonci potujemo z osebno izkaznico. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da ni bilo tiralice, kako naj potem "nedolžnega" človeka aretirajo. Nekateri pravijo, da je bolje, da so priprli vsaj glavne pajdaše bivšega premiera, ki so "prevzeli" polovico makedonskega gospodarstva. Med njimi brata njegovega strica, ki je večja faca od Gruevskega ... Nihče ni verjel, da bo ta prispel v zapor. Upamo, da bo odgovarjal za svoja dejanja.
Medtem je na naše planine padel sneg. Vedno se vzradostim, ko pogledam ta bela prostranstva. Spomnim se 21. marca 1947 in državnega prvenstva v alpskih disciplinah. Sestava jugoslovanske reprezentance: Matevž in Slavko Lukanc, Jože Bertoncelj, Ciril Praček, Franci Čop. Bil je smuk za Balkanski šampionat, proga Ceripašina, dolga štiri kilometre in pol. Rodili so se šarplaninski smuk, tekmovanje FIS ... Tine Mulej je zmagal trikrat. Moral bi dobiti prehodni pokal v trajno posest kot trikratni zmagovalec, a ga ni, še danes ne vem, zakaj. Slovenci so v petdesetih tukaj pobirali največ zmag, med njimi Marjan Vister, Vlado Veber, Janez Štefe, Vojteh Budinek, zmagovalci pa so bili tudi slavni Ernst Obereigner iz Avstrije in Tedi Einschtus iz Švice. Sami šampioni. Na državna prvenstva so kasneje prišli brata Klinar, Peter Lakota (klicali smo ga Piter), Majda Ankele, Fric Detiček, Bojan Križaj - ki je bil tudi direktor zadnjih štirih šarplaninskih pokalov (2010-2013) - pa vse do Reneja Mlekuža, Gregorja Grilca, Mirana Rauterja, Mihe Malusa, Klemna Kosija, Tomaža Velečiča, Grege Brajoviča ...
Vrnila se bo Popova Šapka. Slej ko prej.
/ SOBOTA, 24. NOVEMBER
Dež je naposled prenehal po nekaj dolgočasnih in hladnih dneh. Vse je bolj vedro. Sinoči smo proslavljali nadangela Mihaela - hišna slava pri bratu moje žene. Lepo je, tradicionalno. Zberejo se sorodniki, botri, najboljši prijatelji. Pogovori, "zezanja", dragocena in redka priložnost zbrati se v tej dobi digitalizacije na enem mestu. Dve, tri, celo štiri generacije na enem mestu. Potem pa še kdo pozvoni pri vratih, ni pa več prostih stolov. Takrat pride do pravila FIFO (first in - first out). Kdor je prišel prvi, vstane. Pozna naš narod metodologije in izkušnje. Za razliko od naših trenutnih funkcionarjev.
Pred slavo na televizijskih poročilih ujamem, kako novinarji ministra za okolje vprašajo, kako je mogoče, da so Tetovo, Bitola, Skopje in Makedonija nasploh že deset let - od začetka merjenj - na vrhu sveta po koncentraciji delcev PM10, in kaj bodo naredili. In on reče: "Pa kaj vi hočete? Nismo mi Švica!" Če bi bil ta človek dejansko v Švici, bi bila, v skladu z njegovo izobrazbo in izkušnjami, njegova najvišja pozicija šef čistilcev stranišč.
Še malo, pa proti Beogradu. Za dva dni, s prijatelji, trije pari. Vemo, da se bomo imeli dobro. In ja, dobra hrana bo.
