Zdaj je čas za pogumno stimuliranje gospodarstva

Globalna epidemija koronavirusa je v začetni fazi svetovno gospodarstvo prizadela kot ponudbeni šok.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Zaradi zaprtja nekaterih kitajskih regij in upada kitajske industrijske proizvodnje so nastale prekinitve v globalnih oskrbovalnih verigah. Če pri sestavljanju avtomobila, ki ima okrog 20.000 delov, manjka samo eden, se lahko zaustavi celotna proizvodnja Volkswagna ali Renaulta. To se je tudi zgodilo. Ko je virus okužil tudi Evropo in ZDA in je bilo treba ljudi zapreti v karanteno za skoraj dva meseca, se je ponudbeni šok razširil še na zahodu. Takoj za tem, ko so ljudje ostali doma, ko so nekateri izgubili službe, drugi pa bili poslani na čakanje, se je ta šok prelevil v povpraševalnega.
Ključni problem je v povečanju negotovosti, ki začetni ponudbeni šok spremeni v globok in trajen povpraševalni šok. V prvi fazi po epidemiji potrošniki zaradi povečane negotovosti, povsem racionalno z njihovega osebnega stališča, zmanjšajo potrošnjo trajnih dobrin in naložb. Potrošniki iz previdnosti odložijo nakupe denimo pralnih strojev in avtomobilov, preložijo investicije in ne gredo na dopust. Ta veliki padec povpraševanja pa izsuši denarne tokove podjetij in sproži njihove stečaje. Močan porast brezposelnosti pa povzroči, da dohodki iz dela močno upadejo, dodatno upade povpraševanje, kar negotovost v celotnem gospodarstvu še dodatno poveča. Mehanizem povpraševalnega šoka se tako razvije v začarano spiralo, ki zajame celotno gospodarstvo in začetni šok še poglablja in ga podaljšuje.
Podatki o porabi električne energije kažejo, da je gospodarska aktivnost v Sloveniji aprila upadla za četrtino. Podatki o prodani industrijski proizvodnji kažejo, da je marca letos prodana proizvodnja investicijskih proizvodov upadla za četrtino, prodaja trajnih potrošnih dobrin pa za desetino. Podatkov za april še ni, vendar analogija s trendom porabe električne energije nakazuje podoben upad prodaje. Podobni so podatki za druge države, ki - prek spremljanja prometa s plačilnimi karticami – kažejo na upad trošenja potrošnikov v aprilu za okrog četrtino.

Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.